Piše: Gašper Blažič
V petek, 22. maja, se je zgodilo to, kar smo lahko tudi pričakovali. Janez Janša je bil še četrtič doslej izvoljen za predsednika vlade, v prvi fazi kot mandatar za sestavo vlade. Slednjo naj bi dobili v začetku junija.
Ugibanja o tem, kdo bo vodil vlado po volitvah 22. marca, so bila tako v roku dveh mesecev končana. Še na večer volitev se je zdelo, da bi to lahko bil Robert Golob, ki je bil s svojo stranko sicer relativen zmagovalec volitev, a z velikimi izgubami. Ki bi bile lahko še bistveno večje, če globoka država ne bi malo pred tem sprožila konstrukt Black Cube in če ne bi prišlo do manipulacij s samimi volitvami. Tako pa je prejšnja koalicija izgubila ogromno glasov, s 53 je prišla na 40 sedežev, izgube pa so večinoma doletele Svobodo, ki ima 12 poslanskih sedežev manj.
Izvoljen kandidat, ki ga ni predlagala Pirc Musarjeva
Obnovimo nekoliko dosedanji razvoj dogodkov. Še takoj po volitvah se je Robert Golob nadejal, da se bosta njegovi dosedanji koaliciji pridružil še dve stranki: Demokrati in Resni.ca. V javnosti so takrat že krožile prve neuradne informacije o tem, kaj vse je Golob ponudil obema strankama. Nato pa je prišla konstitutivna seja 10. aprila, na kateri je bil v nasprotji s pričakovanji levičarjev za novega predsednika državnega zbora izvoljen Zoran Stevanović, sicer prvak Resni.ce. In postavil je nove standarde v primerjavi z dosedanjim vodenjem, ki ga je poosebljala Urška Klakočar Zupančič. Dobil je 48 glasov, kar je levičarje spravilo v paniko, saj so v tem že videli obris prihodnje koalicije. Očitno so imeli prav.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
