Piše: Vida Kocjan
Golobova vlada je s kreativnim računovodstvom poskušala preslepiti Nato. Med obrambne izdatke je preusmerila (knjižila) več kot 300 milijonov evrov, ki so jih (tudi prek aneksov) porabili za prenove železniških postaj in obnovo cest. A zavezniki niso naivni. Slovenija pa je s tem resno ogrozila svoj ugled v Natu.
Od obljub do realnosti
Junija 2025 je Robert Golob na vrhu Nata v Haagu sopodpisal ambiciozne nove cilje zavezništva. Doma pa je vlada kmalu ubrala lažjo pot; kreativno računovodstvo in prerazporeditev infrastrukturnega denarja v obrambni proračun. Leta 2025 naj bi nato Slovenija po podatkih vlade dosegla 2,04 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo (1,438 milijarde evrov). Od tega naj bi šlo približno 330 milijonov evrov za infrastrukturne projekte, predvsem za obnove cest in prenove železniških postaj. Po Natovih merilih pa velik del teh sredstev ne spada med klasične obrambne izdatke.
Odhajajoči minister za obrambo Borut Sajovic je nato maja letos v Bruslju uporabil stavke, ki bi jih prej pričakovali od marketinškega svetovalca kot od resnega ministra, med njimi: »Če se državljani ne morejo gibati, se ne more premikati niti vojaška tehnika.« Šlo je za premišljen poskus, da bi na papirju dosegli 2-odstotni cilj Nata s kreativnim računovodstvom namesto z resnimi naložbami v Slovensko vojsko. Golobova vlada je tako v očeh številnih zaveznikov prestopila tanko črto med dovoljeno fleksibilnostjo in zavajanjem.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
