Piše: Lucija Kavčič
Pred nekaj tedni so bili šolarji seznanjeni z rezultati nacionalnega preverjanje znanja (NPZ), ki so zlasti pomembni, če ne kar usodni, za devetošolce, saj predstavljajo pomemben delež točk, potrebnih za vpis na srednje šole.
Toda devetošolci so letos na NPZ pri slovenščini »pridelali« še slabši rezultat kakor preteklo leto, ki je do zdaj veljalo za najslabše. Dosegli so 56 odstotkov, lani pa je bilo povprečje 62,6 odstotka. Pri matematiki so bili za dve in pol odstotni točki boljši kot lani. Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je za medije dejala, da je splošno poslabšanje znanja učencev opazno že dlje časa, in opozorila, da se bo stanje še poslabšalo, če se bo samo čakalo na sistemske spremembe v smislu novega eksperimenta. S tem strinjam, ampak kako doseči boljše znanje? In kje so vzroki za tako porazno stanje? Na omrežju X sem naletela na razlago, da naj bi tako slabe rezultate pri slovenščini povzročilo veliko število otrok, ki so se v zadnjih letih priselili v Slovenijo. S tem se ne morem strinjati – pri njih je za slab(ši) rezultat pri NPZ iz slovenščine krivo pač to, da slovenskega jezika (še) ne obvladajo dovolj dobro; pa pustimo ob strani, ali je to namerno ali nenamerno. Bolj verjeto je za slab rezultat pri NPZ iz slovenskega jezika krivo to, da slovenski otroci praktično ne berejo več, zato ne pridobivajo besednega zaklada in ne razvijajo več domišljije. Vso so jim jo posrkali pametni telefoni in umetna inteligenca, na katero se vse bolj zanašajo. Zato tudi ne pišejo več spisov, razen tistega obveznega enkrat na leto; narekov, ki so v mojih časih največ pripomogli k znanju pravopisa in pravilnemu postavljanju vejic, pa tudi že davno ne pišejo več. Zato bi bilo treba rabo pametnih telefonov in UI otrokom zelo zelo omejiti. Rezultati bi bili boljši!
