Piše: Gašper Blažič
Že lep čas gruntam, kaj se plete po glavah članov najbolj razvpitega političnega golobnjaka doslej.
V devetdesetih letih je bil ta golobnjak videti še dokaj krotek. Takrat je bil namreč v njem glavni g(G)olobič. A saj veste, vsi golobiči enkrat zrastejo v golobe. Tudi (nekdaj oranžni) Golobiči. In kar se Gregi in Robi naučita, to Gregor in Robert pač znata. Tudi obračati prst na tiste, ki ju preveč oponašajo. Namreč, samo mi lahko označujemo glasovnice, vi tega ne smete. Samo mi lahko robantimo v parlamentu, vi nam ne smete pokazati niti mezinca. Pika. Dokončna pika.
Kakor so vedeli že stari Rimljani: kar je dovoljeno Jupitru, ni dovoljeno govedu. V izvirniku se tako fajn rima, a rajši ne bom citiral latinskega jezika, ki ga menda že Titej in njegov ideolog Kradeljev Edi nista preveč oboževala. Sklepam, da latinski izrazi tudi našemu glavnemu parlamentarnemu veterinarju Borutu S. niso preveč pri srcu, saj bi se sicer ukvarjal z zdravljenjem živali (tudi opic, ki smo jih v prejšnjem mandatu skoraj redno imeli na dnevnem redu), ne pa s kšeftanjem z nepremičninami v kombinaciji s politiko. No, nekaj časa je bil celo obrambni minister namesto legendarnega kamniškega zabavljača, ki sedaj skrbi za dobro voljo v Evropskem parlamentu.
Sedaj spet sedi v parlamentu. In seveda ugibam, kaj se mu plete po glavi. Namreč, včasih neverbalna govorica pove malo več. Če se ne motim, je oni dan nosil kravato s precej nenavadnim vzorcem. Črne vodoravne črte na svetli podlagi. Khm, khm, na kaj me že to spominja? Na neko ustanovo, ki bojda nastaja v ljubljanskih Dobrunjah (ravno včeraj so jo uradno odprli), ker na Povšetovi zmanjkuje prostora, pa tudi Dob je menda že kar krepko poln.
Če je torej »sajasti« Borut imel v mislih bivanje svojega šefa tam, kamor so pred dobrim desetletjem po krivici poslali nekega drugega strankarskega šefa, potem mu lahko sporočim samo tole: »Iz tvojih ust v božja ušesa!«
