Dilema vsakih volitev je tudi, kdo bo največji poraženec. Odgovor pokažejo rezultati volitev in podatki o vložkih v volilno kampanjo. Na evropskih volitvah pred petimi leti o tem, kdo je bil najbolj potolčen, ni bilo niti najmanjšega dvoma: to je bila PS Zorana Jankovića. Hudo slabo pa so se zadnje evropske volitve izšle tudi za SD, ki jo je takrat še vodil Igor Lukšič, ki je namesto dveh nenadoma dobila le en sedež, gladko pa jo je kljub krepko večjemu vložku v kampanjo prehitel takrat skromnejši DeSUS Karla Erjavca.
Katastrofa Jankovićeve PS z ogromno denarja
Podatki o nihanju glasov na evropskih volitvah, ki kažejo te težave SD, prikazane so največje stranke (z mandati), so takšni:
Med poražence je pred petimi leti sodila tudi SD, ki jo je takrat še vodil Igor Lukšič. V kampanjo so vložili krepko več denarja kot DeSUS Karla Erjavca in Verjamem Igorja Šoltesa, a sta jih ti stranki po rezultatu prešibali, da o koaliciji NSI in SLS in o SDS daleč spredaj niti ne govorim. Povrhu Lukšič z vrha liste ni bil izvoljen, prehitela ga je Fajonova, ki je letos nosilka liste.
Skupna lista NSI in SLS ni bil le uspeh
SD pred petimi leti ni uspelo pobrati volivcev, ki so pobegnili od razpadajoče PS Zorana Jankovića. Letos ima SD nekoliko boljše izhodišče, ker se je okrepila na lanskih volitvah poslancev, DeSUS, ki je na državni ravni šibkejša, pa se skuša rešiti z “nakupom” zvezdniškega nosilca liste, Igorja Šoltesa, ki je pred petimi leti DeSUS z lastno listo prehitel. A šele volitve bodo pokazale, ali Šoltes še ima tak potencial kot pred petimi leti, ko se je na volitve podal s pretežno mladimi.
Pred petimi leti, čeprav so dobili dva sedeža, rezultat koalicije NSi in SLS ni bil posebej bleščeč. Na volitvah pet let prej je namreč toliko dosegla NSi sama, med bolj neučinkovitimi pa so bili tudi po vloženem denarju v kampanjo za pridobljenega poslanca: celo najmanj učinkoviti med vsemi, ki so dobili sedeže. A če stranka dobi dva evropska poslanca, se znesek tako ali drugače sčasoma povrne. Za NSi je bilo dodatno nekoliko nerodno, ker so njihovi volivci 32.720 prednostnih glasov skoncentrirali proti nosilcu liste Lojzetu Peterletu, kar je omogočilo, da je s 7.809 glasovi z dna tedanji predsednik SLS Franc Bogovič prehitel tedanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, ki je zbrala 5.917 prednostnih glasov. Igra letos, ko sta koalicijo sestavili SDS in SLS, ne bo enaka, SDS je po volilni bazi precej močnejša kot NSi, povrhu ima SLS na skupni listi dva močna kandidata, ob Bogoviču, ki ni več predsednik, še Franca Kanglerja, in se bodo glasovi najbrž delili. Ker niso naredili koalicije in ker je nosilka liste, letos manj tvega Ljudmila Novak. A če dobijo le en sedež, jo prav lahko, vsaj po dosežkih iz preteklosti, prehiti Lojze Peterle, ki ni več nosilec, pa tudi najmlajši nekdanji šef osamosvojitvene vlade več ni. A vse starejši so tudi volivci.