Prvi april je po ljudski šegi dan, ko so dovoljene številne potegavščine, z njimi pa tudi marsikatera medijska laž. Torej dan, ko je dovoljen »fake news«. Ali če uporabimo znan stavek nekdanjega predsednika republike – to je dan, »ko so dovoljene sanje«.
Seveda smo tudi v uredništvu Demokracije poskrbeli za nekaj presenečenj. No, zagotovo lahko rečemo za dve včerajšnji novici, da nista bili resnični.
Prva je zagotovo ta, da bo na volitvah v Evropski parlament nastopil tudi državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec, in sicer kot nosilec liste SNS, potem ko se je kandidaturi odpovedal Gregor Preac (novico najdete TUKAJ). Scenarij, ki bi bil lahko tudi realno možen, glede na to, da je Zmago pl. Jelinčič nedavno podprl sporno novelo kazenskega zakonika, ki predvideva preiskavo stanovanj brez prisotnosti lastnika in tudi prisluškovanje mobilnim komunikacijam. Kar pomeni, da ima formalno sicer manjšinjska koalicija Marjana Šarca pridruženi vsaj še dve stranki. A glede na to, da je Črnčec zelo dragocena pridobitev za Šarca, je nerealno pričakovati, da bi šel v Bruselj za evropskega poslanca, mar ne?
In druga novica, ki to ni? Tudi ta je povezana z Brusljem. Poročali smo namreč, da je Evropska komisija vendarle našla kompromis glede prihodnje ureditve premikanje ure (poletni in zimski čas, več o tem TUKAJ) in da bomo po tej kompromisni rešitvi čez dve leti še zadnjič premaknili uro naprej, a le za pol ure, in tako prešli na vmesno različico med zimskim in poletnim časom (UTC+1:30). Torej: rešitve še ni na vidiku, predsednik Evropske komisije J. C. Juncker se tako ali tako poslavlja, rešitev pa bo treba poiskati po začetku novega mandatnega obdobja Evropskega parlamenta. Je pa premik za pol ure naprej zanimiva ideja, ki bi lahko postala tudi resnična – vsaj glede na to, da se evropske države ne morejo zediniti, kateri čas bi obdržali …
