Ljubljanski kriminalisti so ovadili šest oseb zaradi utemeljenega suma storitve 22 kaznivih dejanj, povezanih z izplačevanjem dodatkov na ljubljanski filozofski fakulteti. Šesterica naj bi s svojim ravnanjem fakulteto oškodovala za 784.000 evrov. Pristojna državna tožilka do zdaj še ni sprejela nadaljnjih odločitev, poročajo Primorske novice.
Ovadbo zoper šesterico so na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložili konec januarja. Na koga se ovadba nanaša, niti na policiji niti na tožilstvu v tej fazi še ne smejo izdati. Za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic je zagrožena zaporna kazen od treh mesecev do petih let zapora.
Sporni dodatki na filozofski fakulteti
Po poročanju Primorskih novic je revizija ljubljanske univerze na filozofski fakulteti septembra lani namreč razkrila, da je fakulteta v minulem desetletju nekaterim zaposlenim preko podjemnih pogodb neupravičeno izplačevala dodatke. Po prvih informacijah naj bi šlo za približno milijon evrov, pri čemer naj bi bila sporna predvsem nakazila dekanom in prodekanom. Ti naj bi si denar, do 1.000 evrov bruto mesečno za dekane in 500 evrov bruto za prodekane, izplačevali kot dodatek za funkcijo, čeprav naj bi to plačilo vključevala že njihova plača.
Ali so kriminalisti v skupnem znesku protipravno pridobljene koristi 784.000 evrov upoštevali vsa nakazila vsem prejemnikom, bo znano v nadaljnjih fazah postopka.
Dekan filozofske fakultete Roman Kuhar je preiskavo izplačil sprožil po tistem, ko je konec leta 2017 prevzel posle od Branke Kalenić Ramšak. Napovedal je nadaljnje ukrepe na fakulteti, a šele, ko bodo svoje delo opravili organi pregona. Ukrepali bodo v skladu z njihovimi zaključki, je dejal proti koncu septembra.
Kalenić Ramšakova, ki je po odhodu s fakultete postala prorektorica Univerze v Ljubljani, je 21. septembra rektorju Papiču ponudila odstop s tega mesta, ki ga je Papić sprejel. Kot je pojasnil, je tako želel razbremeniti univerzo in zagotoviti normalne pogoje za delo.
V tožbi ministrstva zoper univerzo bo nova sodba izdana v 30 dneh
Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se je danes odvil prvi in edini narok v ponovljenem sojenju v tožbi, s katero ministrstvo za izobraževanje od Univerze v Ljubljani zahteva vrnitev nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale kot dodatek za stalno pripravljenost. Sodnica Dida Volk bo sodbo izdala v 30 dneh.
Današnji narok je trajal vsega nekaj minut. Ugotovili so namreč le, da državno odvetništvo, ki zastopa ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, vztraja na zahtevku, univerza pa mu oporeka, ker pravi, da so fakultete dodatek izplačevale iz sredstev, ki so jih pridobile iz tržne dejavnosti in ne iz javnih sredstev.
Kot je po končanem naroku za STA dejal odvetnik univerze Dino Bauk, slednja svoje navedbe dokazuje s podatki, da so fakultete, ki so izplačevale dodatek, v času izplačil na trgu ustvarile za več kot 86 milijonov prihodkov, s tem denarjem pa tudi delno financirale izvajanje javne dejavnosti. Za izvajanje slednje je namreč univerza prejela 16 milijonov evrov manj, kot bi morala, čeprav je javno dejavnost izvedla v celoti, je pojasnil Bauk. “Na dlani torej je, da dodatek za stalno pripravljenost ni mogel biti izplačan iz javnih sredstev in da je zahtevek po vračilu teh sredstev v proračun neutemeljen,” je dodal.
V ponovnem odločanju se mora sodišče glede na napotke višjega sodišča “jasno in pravilno” opredeliti do pravne podlage oziroma temelja zahtevka. Državno odvetništvo pri tem kot temelj navaja vračilo proračunskih sredstev, ki naj bi bila porabljena nepravilno.
Sodnica je danes nakazala, da bo njena odločitev najverjetneje enaka kot prvič, ko je odločila, da je zahtevek upravičen, Bauk pa je po naroku v tem primeru napovedal novo pritožbo. Na splošno ocenjuje, da sodišče zadevo presoja glede na to, kaj naj bi bilo prav, in ne glede na dokaze. “Želel bi si manj moraliziranja in malo več sojenja po pravu,” je še dejal.
Inšpektorat za javni sektor je namreč leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet Univerze v Ljubljani, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so svojim zaposlenim izplačevale dodatek za stalno pripravljenost.
Ministrstvo za izobraževanje je ocenilo, da so bila sredstva izplačana nenamensko, zato od univerze zahteva, da jih vrne v proračun. Tožbeni zahtevek v višini nekaj manj kot 781.000 evrov se nanaša na izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost v letih od 2012 do 2015, in sicer za del, ko so fakultete denar izplačale iz vira ministrstva.
Kaj pa ministri?
Zanimivo pa je, da mediji ne omenjajo nekdanjih ministrov, ki so bili vpleteni v omenjeno afero. Le kaj na vse to pravijo Dušan Mramor, Maja Makovec Brenčič in Stanka Setnikar Cankar?
