EU je od lanskega julija, ko je z ZDA dosegla dogovor o umiritvi trgovinskih napetosti, olajšala uvoz soje iz ZDA in državam članicam predložila osnutek pogajalskega mandata za začetek pogajanj na določenih področjih, kaže danes objavljeno poročilo o izvajanju dogovora. V prvih mesecih so bili pogovori usmerjeni zlasti v regulativna vprašanja.
ZDA so zdaj najpomembnejši dobavitelj soje za EU, je razvidno iz poročila, objavljenega na spletnih straneh Evropske komisije. Za začetek pogajanj na nekaterih področjih komisija potrebuje pooblastilo držav EU. Za pogovore o carinah na industrijsko blago in o ugotavljanju skladnosti proizvodov jim je že predložila osnutek pogajalskega mandata.
V dosedanjih pogovorih sta se Bruselj in Washington med drugim dogovorila tudi za okrepitev sodelovanja na področju kibernetske varnosti. Prvi sestanek, na katerem bodo oblikovali osnutek ukrepov, bo v prvi polovici letošnjega leta.
Bruselj je ugotovil tudi, da bi bilo smiselno oblikovati poenoten regulatorni okvir na področju varne rabe kemikalij. EU in ZDA imata na tem področju namreč zelo različna zakonska določila.
EU in druge države poskušajo svetovno trgovinsko ureditev na podlagi skupnih pravil pred protekcionizmom in izolacionizmom ameriškega predsednika Donalda Trumpa ubraniti tudi z reformo WTO. Glede tega sta delovni skupini doslej oblikovali skupne predloge, ki temeljijo na želji po boljši transparentnosti.
Evropska komisija poročila objavlja na podlagi zaveze k popolni transparentnosti pogajanj.
Trump in predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker sta na julijskem srečanju v Beli hiši dogovorila za prizadevanje v smeri ničelnih carin in odprave necarinskih ovir ter subvencij na področju industrijskih izdelkov z izjemo avtomobilov ter tudi za odpiranje in povečanje trgovine s storitvami in kemičnimi, farmacevtskimi ter medicinskimi izdelki.
EU naj bi ob tem po Junckerjevih besedah okrepila uvoz soje in tudi ameriškega utekočinjenega plina z izgradnjo dodatnih plinskih terminalov. Strani sta dosegli tudi dogovor o začetku dialoga glede trgovinskih standardov, kjer so kamen spotike predvsem prehranski standardi, da bi tako zmanjšali administrativne ovire in stroške v medsebojni trgovini.
Dogovoru je sledila ustanovitev delovne skupine na visoki ravni, ki izvaja dogovorjeno. V času tega “okrepljenega dialoga” naj nobena stran ne bi uvedla novih carin oz. delovala “v nasprotju z duhom dogovora”.
To pomeni, da se je Trump vsaj zaenkrat odpovedal uvedbi dodatnih carin na uvoz avtomobilov iz EU, s katerimi je grozil v tednih pred dosego dogovora in ki bi močno prizadele predvsem nemški avtomobilski sektor, posredno pa tudi slovenskega.
