V Sloveniji postajajo migracijski tokovi vse bolj pomembni. “Brez preskoka v ustvarjanje višje dodane vrednosti in neposrednih ukrepov za zadržanje najbolj izobraženih bi bila lahko prihodnja rast produktivnosti prenizka za hitrejše dohitevanje razvitejših držav, učinki staranja prebivalstva pa občutnejši,” po poročanju STA izpostavljajo v Banki Slovenije.
Kot so zapisali v najnovejši publikaciji Gospodarska in finančna gibanja, ob trenutni strukturi gospodarstva primanjkuje predvsem srednje kvalificirane delovne sile, zato narašča zaposlovanje tujih državljanov. “Zaposlovanje tujcev od leta 2015 ob odseljevanju državljanov Slovenije ohranja skupni neto selitveni prirast pozitiven, pri čemer sta izobrazbena in poklicna struktura tujih delavcev v povprečju slabši od strukture domačih delavcev,” so povzeli.
Opozorili pa so, da se višje in visoko izobraženi odseljujejo, kar predstavlja za državo izgubljeni potencial po letih vlaganja v njihovo izobraževanje. “Ocenjujemo, da je v ozadju več razlogov, med drugim tudi struktura slovenskega gospodarstva z velikim deležem dejavnosti z relativno nizko dodano vrednostjo na zaposlenega,” so poudarili.
V oceni stanja so zapisali, da mednarodno okolje postaja manj spodbudno za slovenski izvozni sektor. Anketni kazalniki že nekaj mesecev kažejo na umirjanje globalne ekspanzije, še naprej se upočasnjuje tudi gospodarska rast v evrskem območju. Posledično je ocena tehtane napovedi gospodarske rasti trgovinskih partneric Slovenije nekoliko nižja, vendar kljub temu nakazuje nadaljevanje precej solidnih razmer za izvozni sektor.
“Če sklepamo po zadnjih dosegljivih kazalnikih zaupanja in aktivnosti, je bilo gospodarsko relativno ugodno tudi lansko zadnje četrtletje. Visoka rast naj bi se ohranila predvsem v gradbeništvu in nekaterih zasebnih storitvah,” so ocenili.
Ob visoki gospodarski rasti narašča delež podjetij, ki se soočajo s pomanjkanjem ustrezne delovne sile, vendar rast zaposlenosti ostaja visoka. Povprečna rast plač je bila lani do oktobra lani s 3,4 odstotka medletno višja za dobro odstotno točko, vendar je bila dinamika realnih stroškov dela na enoto proizvoda še naprej boljša kot v povprečju EU, predvsem pa v primerjavi z drugimi novimi članicami.
Presežek na tekočem računu plačilne bilance je v enem letu do novembra lani znašal 7,3 odstotka BDP, kar je 0,4 odstotne točke manj od vrha v avgustu. Razlog za znižanje sta bila stagnacija blagovnega izvoza v septembru in močno povečan uvoz v oktobru. Šibka izvozna gibanja se oktobra in novembra niso nadaljevala, saj se je med drugim povečala prodaja na trgih evrskega območja.
Ob popuščanju cenovnih pritiskov iz tujine se je inflacija decembra močno znižala. S padanjem cen nafte in drugih surovin na svetovnem trgu je predhodno močan vpliv zunanjih dejavnikov proti koncu leta izzvenel, do večjega izraza pa so prišli domači dejavniki. Ti se kažejo predvsem v rasti cen storitev.
Javnofinančni položaj države se še naprej izboljšuje zaradi ugodnih cikličnih razmer in zmanjševanja obrestnih izdatkov. Javne finance naj bi bile lani po oceni ministrstva za finance strukturno uravnotežene, kar pa naj ne bi veljalo za letos, saj naj bi se po načrtih vlade strukturni položaj poslabšal, rast izdatkov pa naj bi bila višja, kot predpisujejo fiskalna pravila, so še ugotovili.
Seveda pa so na Banki Slovenije pozabili, da ti migranti, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda ter iz Afrike, pravzaprav niso delovna sila, ampak socialni turisti – torej, preživljati jih bomo morali staroselci. Je to še dodana vrednost? Verjetno ne.
