Karavanški predor kot edini enocevni predor na slovenskih avtocestah že vrsto let kliče po dograditvi druge predorske cevi. Varnostna vprašanja in dolge kolone pred predorom pričajo o nujnosti čimprejšnje izgradnje, ki pa se zaradi zapletov pri izbiri izvajalca del zamika. Prihodnje leto naj bi gradnja tudi na slovenski strani vendarle stekla.
Na avstrijski strani se je gradnja druge cevi predora, ki skupaj meri 7948 metrov, začela že septembra, saj na razpis za izvajalca del ni bilo pritožb. Na avstrijski strani, kjer je predor sicer za 850 metrov daljši kot na slovenski, a je gradnja zaradi geoloških zahtev manj zahtevna, gradi družba Swietelsky, ki je z 89,9 milijona evrov dala najugodnejšo ponudbo.
V Sloveniji je bil razpis za gradnjo predora objavljen istočasno kot v Avstriji, to je sredi decembra lani, in tudi v Sloveniji bi se gradnja lahko začela že letošnjo jeseni, saj je bil izvajalec – turško podjetje Cengiz Insaat Sanayi ve Ticaret, ki je z 89,3 milijona evrov podal najmanj za 15 milijonov evrov cenejšo ponudbo od ostalih osmih ponudnikov – izbran v začetku avgusta.
Vendar so sledile kar tri pritožbe neizbranih izvajalcev in tri mesece kasneje, konec novembra, je državna revizijska komisija ocenila, da izbrana ponudba turškega ponudnika zaradi sprememb v času samega postopka ni dopustna in je odločitev o oddaji javnega naročila razveljavila.
Že po izboru turškega podjetja so začeli v javnosti deževati očitki na račun omenjenega podjetja, predvsem o tem, da izkorišča delavce. Vendar je Cengiz očitke zavrnil. Po zavrnitvi njegove ponudbe pa se je v javnosti razplamtela burna debata o tem, ali je bila Cengizova ponudba res nedopustna.
Ob tem so se pojavila ugibanja o pristranskosti oziroma koruptivnosti državne revizijske komisije, ki so jo v komisiji odločno zanikali. Situacija glede gradnje karavanškega predora pa je v državnem vrhu sprožila tudi širšo razpravo o javnih razpisih in potrebnih spremembah v postopkih javnega naročanja.
Zaenkrat še ni povsem jasno, kako bo postopek izbire izvajalca del za drugo cev karavanškega predora potekal dalje in kdaj bi bil lahko izbor pravnomočen ter podpisana pogodba z izvajalcem.
V Darsu so za STA pojasnili, da je bil po odločitvi državne revizijske komisije postopek vrnjen v fazo temeljitega in celovitega pregleda in ocenjevanja ponudb. “Naročnik, torej Dars, bo po zaključenem pregledu in ocenjevanju ponudb sprejel odločitev v skladu z zakonom v javnem naročanju,” so poudarili.
Zakonski rok za sprejem nove odločitve je 90 dni, predvidevajo pa, da bi lahko bila sprejeta že v januarju. Vendar je na na vsako odločitev, ki jo sprejme naročnik, možno ponovno vložitvi zahtevo za revizijo. Ob tem tudi možnost razveljavitve razpisa in njegove ponovitve ni izključena.
Tako več kot eno leto po objavi razpisa še ni jasno, kdaj se bo gradnja lahko začela. Jasno je le, da bo težko ujeti zastavljene roke o zaključku gradnje, po katerih naj bi predor, ki je na slovenski strani dolg 3546 metrov, na meji z Avstrijo prebili sredi leta 2022, promet pa bi po njem stekel februarja 2024.
Vendar si tudi takrat slovenski vozniki, Jeseničani, turisti in avtoprevozniki še ne bodo mogli oddahniti od dolgih kolon, ki nastajajo pred predorom zlasti v poletnem času. Po preusmeritvi prometa skozi novo cev bo namreč stekla še obnova obstoječe cevi, ki naj bi trajala še nadaljnji dve leti.
