Pred petimi leti so se na Trgu neodvisnosti v Kijevu (Majdan) v ukrajinski prestolnici začeli proevropski protesti, ki so s seboj prinesli tudi nov geopolitični konflikt. Trajna kriza, ki je sledila, ni vplivala samo na razmere v Ukrajini, ampak je vplivala tudi na svetovno politiko, predvsem na odnose med Rusijo, EU in ZDA.
Ukrajina, nekdanja republika razpadle Sovjetske zveze, je na vzhodu države postala prizorišče vojne in opustošenja. Ta konflikt na pragu Evrope še vedno traja in še vedno skorajda vsakodnevno zahteva ranjene ali umrle, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sprva so protesti proti proruskemu predsedniku Viktorju Janukoviču novembra 2013 potekali mirno. Velika prisotnost policije, ki je spremljala proteste, je v nekaj dnevih mobilizirala na sto tisoče protestnikov, ki so zahtevali podpis sporazuma o poglabljanju vezi z Evropsko unijo.
Nato se je razplamtelo nasilje. V naslednjih mesecih je v protestih umrlo okoli sto ljudi, Janukovič pa je konec februarja 2014 pobegnil iz države. Protestniki so uspeli.
Sprva so upali, da bodo spremembe na oblasti prinesle tudi konec korumpirane elite v državi, a je bila cena visoka – začel se je konflikt z Rusijo, ki je pod Janukovičem imela Ukrajino za svoje interesno območje, svoje dvorišče. S prozahodno usmeritvijo Ukrajine, ki so jo napovedovale nove oblasti v Kijevu, bi to bilo lahko ogroženo.
Ruski predsednik Vladimir Putin je začel spodbujati konflikt med prozahodnimi Ukrajinci in proruskimi uporniki, najprej na ukrajinskem polotoku Krim, nato pa še na območju Donecka in Luganska na vzhodu Ukrajine.
Po predstavi z referendumom si je Rusija v nasprotju z mednarodnim pravom dokaj mirno priključila Krim, na vzhodu Ukrajine pa so izbruhnili oboroženi spopadi med proruskimi skrajneži in ukrajinsko vojsko. Doslej je v tem konfliktu umrlo več tisoč ljudi, več deset tisoč ljudi je zapustilo svoje domove.
Kijev je z rusko priključitvijo Krima izgubil nadzor nad več kot sedmimi odstotki ozemlja. Številni v Ukrajini menijo, da morda revolucija pred petimi leti ni bila prava pot za njihovo državo. Rekordnih tri četrtine vprašanih jih je v nedavnih javnomnenjskih raziskavah tudi menilo, da razvoj države ne gre v pravo smer. Pred petimi letih je bilo takšnega mnenja slabih 50 odstotkov vprašanih.
Hkrati je ukrajinska kriza postala največje jabolko spora med Rusijo in ZDA po koncu hladne vojne in prinesla tudi konec varnostne arhitekture v Evropi. Spirala sankcij med Moskvo, EU in ZDA je zelo oslabila rusko gospodarstvo, Rusijo so tudi izključili iz skupine osmih najrazvitejših držav sveta (G8).
Oligarh Petro Porošenko, ki je leta 2014 postal predsednik države, je bil takrat za številne veliko upanje, a vse dosedanje reforme niso obrodile vidnih sadov. Neuspešen je tudi boj proti korupciji. Gospodarsko je Ukrajina v celoti odvisna od finančnih sredstev Zahoda in še vedno velja za eno od najrevnejših evropskih držav.
Na prihodnjih volitvah spomladi prihodnje leto bi tako lahko Porošenko izgubil predsedniški mandat. Glede na javnomnenjske raziskave bi ga lahko nasledila njegova največja tekmica, bivša premierka Julija Timošenko.
Vrh ukrajinske politike se je danes ob peti obletnici začetka proevropskih protestov poklonil žrtvam protestov. Predsednik Petro Porošenko je skupaj s soprogo Marino ob začasnem spominskem obeležju v prestolnici Kijev obesil laterne, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Slovesnosti, ki je bila zaprta za javnost, sta se udeležila tudi ukrajinski premier Vladimir Grojsman in predsednik parlamenta Andrej Parubij.
