Te dni se na veliko ukvarjamo s tako imenovano »Marakeško deklaracijo«, ki jo bo Slovenija očitno sprejela, ne glede na to, da so jo zavrnile tako ZDA, Avstralija, Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, zavrnitev napovedujejo tudi v Italiji in na Hrvaškem in še kje. Zavrnila jo je celo Avstrija kot predsedujoča EU. V tem prispevku se ne nameravam ukvarjati s vprašanjem zakaj jo Slovenija sprejema, vladajočim zgolj zastavljam vprašanje zakaj Slovenija ta dokument sprejema in zakaj za zgoraj naštete države ni sprejemljiva, v čem je torej Slovenija drugačna od naštetih držav?
Mojo pozornost pa je v preteklih dneh pritegnila novica o tem, da policisti preiskujejo slovensko društvo, ki pomaga Slovencem v Venezueli. Koliko Slovencev točno živi v Venezueli ne vem, tudi Google mi ni bil v pomoč. Vse kar sem lahko našel, je podatek, da tam živi nekaj sto Slovencev ali njihovih potomcev.
Vsi vemo, da je Venezuela vsaj po nafti ena najbogatejših držav na svetu in glede na to, da je nafta še vedno najpomembnejši ali eden najpomembnejših energentov bi sklepali, da je Venezuela ena najbogatejših držav na svetu, posledično pa da so njeni državljani med najbogatejšimi na svetu. Toda temu sploh ni tako. Venezuelska oblika socializma jih je pripeljala na rob preživetja. Podatki so različni, toda po nekaterih navedbah mesečna plača tam znaša 5,7 evra, kilogram mesa pa stane 1,6 evra (https://si.aleteia.org/2018/02/26/slovenska-druzina-v-venezueli-potrebuje-naso-pomoc/. Si potem takem predstavljate to življenje. Naš najbolj reven upokojenec ali socialni podpiranec je za njihove razmere pravi bogataš. IN v teh razmerah živi torej nekaj sto Slovencev ali njihovih potomcev.
Se vam ne zdi, da bi naša država naredila veliko več s tem, da bi se povezala s Slovenci ali njihovimi potomci v Venezueli, najela nekaj letal in te ljudi pripeljala v Slovenijo. Gre za Slovence in njihove potomce, da smo si na jasnem. Dobro bi bilo, da bi jih oskrbela in jim ponudila pomoč, da začnejo novo življenje tukaj med nami kamor tudi sodijo.
Ne naša leva politika je pač drugačna, bolj kot Slovenci po svetu in njihovi potomci jo zanimajo ilegalni migranti in Marakeška deklaracija. Še huje naši kriminalisti so pred tedni obiskali predsednico Društva slovensko-latinskoameriškega prijateljstva Lipa Danio Frank in jo soočili s sumom, da društvo oziroma ona sama sodeluje pri ilegalnem pridobivanju slovenskega državljanstva za državljane Venezuele. Neverjetno, nepojmljivo in nedopustno.
