Hrvaški škofje so se v okviru obiska »Ad limina apostolorum« nedavno mudili v Vatikanu, kjer naj bi papež Frančišek z dvema od njih opravil individualni pogovor. Po neuradnih podatkih naj bi bil pogovor namenjen tudi kadrovskim spremembam v zagrebški nadškofiji, kjer se že nekaj časa ugiba o odhodu kardinala Josipa Bozanića.
Bozanić je bil v škofa posvečen že v začetku devetdesetih let, ko je postal škof otoške škofije Krk, kjer je nekdaj deloval tudi slovenski teolog Anton Mahnič, ki je sedaj svetniški kandidat. Za zagrebškega nadškofa je bil imenovan leta 1997, torej v istem času kot Franc Rode, ki je v Vatikan odšel leta 2004 in nato postal kardinal. Bozanić je sicer tudi član treh kongregacij, in sicer Kongregacije za bogoslužje in zakramente, Kongregacije za katoliško vzgojo ter papeškega sveta za novo evangelizacijo, poroča portal brotnjo.info. Po nekaterih podatkih je Bozanić papežu poročal o blaženem Alojziju Stepincu, glede katerega se lomijo kopja glede bližnje kanonizacije, kardinal pa je papeža seznanil tudi s podrobnostmi glede škofijske sinode zagrebške nadškofije ter pripravami na srečanje hrvaške katoliške mladine leta 2020 v Zagrebu.
Za zdaj še ni uradnih obvestil o tem, da Bozanić odhaja na novo službeno mesto v Vatikan, vse bolj pa se govori, da ga bo nasledil sedanji poreško-puljski škof Dražen Kutleša, ki je sicer doma iz Hercegovine in je tudi doktor cerkvenega prava. Glede njegovega škofovskega imenovanja v Istri je sicer precej odprtih vprašanj, saj naj bi bil njegov predhodnik Ivan Milovan predčasno upokojen – menda tudi zaradi nenaklonjenosti glede vrnitve starega benediktinskega samostana v Dajli italijanskim benediktincem. Po nekaterih podatkih je Sveti sedež za en dan celo odvzel oblast škofu Milovanu, ki ni želel vrniti samostana in s tem prišel navzkriž s tedanjim vatikanskim državnim tajnikom, kardinalom Tarcisiom Bertonejem. Zanimivo je, da je tisti dan, ko je bil škof Milovan brez oblasti, le-to po nalogu Svetega sedeža prevzel nadškof Santos Abrill y Castello, sedaj že nekdanji apostolski nuncij v Sloveniji. Kot je znano, italijanski benediktinci do samostana v Dajli vseeno niso prišli. Je pa Sveti sedež že takrat imenoval Kutlešo za škofa pomočnika s pravico nasledstva, medtem ko je Milovan kmalu odšel v pokoj.
Če se bodo napovedi uresničile, bo Bozanić zapustil Zagreb in prevzel vodenje ene od kongregacij. Glede skorajšnje kanonizacije blaženega Stepinca pa naši viri opozarjajo, da je iluzorno pričakovati to dejanje, dokler bo Cerkev vodil papež Frančišek, ki ne skriva svoje levičarske usmeritve. Za zdaj pa se govori zgolj o »priprtih vratih« glede škofovske zamenjave v Zagrebu. No, bo pa vsekakor tudi Bozanićev naslednik skoraj zagotovo postal kardinal – razen seveda, če si bo papež Frančišek glede tega spet premislil, saj je precej spremenil dosedanje navade glede imenovanja kardinalov. Vse več jih je namreč iz Afrike in Južne Amerike…
