Generalni direktor RTVS Igor Kadunc je na današnjem srečanju z novinarji opozoril, da bo leto 2019 za nadaljnji razvoj zavoda odločilno. Napovedal je, da bodo po sprejetju programsko-produkcijskega in finančnega načrta za prihodnje leto na vlado naslovili vprašanje, kaj pričakuje od javnega RTV servisa in kako si predstavlja njegovo financiranje.
Kadunc je poudaril, da v vodstvu Radiotelevizije Slovenija (RTVS) upravičeno pričakujejo, da bo država v skladu s stališčem ustavnega sodišča zagotovila ustrezno strukturo virov financiranja zavoda. Pojasnil je, da osnutek finančnega načrta RTVS za leto 2019 predvideva primanjkljaj v višini 3,1 milijona evrov, ki ga nameravajo pokriti s prodajo Eutelsatovih delnic.
Namera, da bi prihodnje leto pozitivno poslovali brez prodaje finančnih naložb, se je po Kadunčevih besedah zaradi povečanja programskih izdatkov, stroškov dela in fiksnih stroškov za vzdrževalne pogodbe pokazala kot nedosegljiva. Opozoril je, da so se v letih intenzivnega varčevanja ob nespremenjeni višini rtv-prispevka sredstva za program realno zmanjšala.
Kot je spomnil Kadunc, zakon določa, da lahko vlada RTV-prispevek poviša do deset odstotkov, vendar lahko to naredi s sprejetjem odločitve pred 1. septembrom 2019 za leto 2020. V vodstvu radiotelevizije so po njegovih besedah že začeli pripravljati podlage za predlog vladi, naj sprejme “ustrezni sklep o tem”.
Sicer je končni rezultat poslovanja RTVS v obdobju januar-september 2018 negativen v višini 824.000 evrov, do konca letošnjega leta pa naj bi se izguba podvojila na 1,6 milijona evrov. Konec septembra je bilo v zavodu redno zaposlenih 2234 oseb, kar je 73 manj od načrta in hkrati tudi pet manj glede na stanje konec leta 2017.
Poleg tega, da bo država oz. vlada sledila stališču ustavnega sodišča in zagotovila ustrezno financiranje RTVS, sta po Kadunčevih besedah možna še dva scenarija: prvi, da RTVS pusti na cedilu, ker še ima rezerve za poslovanje za dve ali tri leta, drugi pa, da celo izrazi, naj RTVS tudi v naslednjih petih ali desetih letih ne računa na več sredstev iz naslova rtv-prispevka.
“To pa pomeni, da bo morala politika tudi povedati, kako bo spremenila zakon in kaj naj javna radiotelevizija preneha izvajati oziroma na koliko programov naj omeji svoje delovanje,” je še opozoril Kadunc.
