Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako ljubljanski župan Zoran Janković ne popušča. Niti pri korupciji, niti pri svojem vplivu na državno politiko, kjer hoče imeti sebi podrejeno vlado.Volilnim prevaram ni videti konca. Čeprav je Državna volilna komisija potrdila izid volitev, je jasno, da je Slovenija na tem področju slabša od Srbije v času Miloševića.Na pragu nove energetske krize Slovenija ostaja povsem nepripravljena in s katastrofalnimi rezultati na področju gospodarstva. In Golob bi rad še vladal? Še naprej razgaljamo Sorosovo mrežo, ki je zadolžena za rušenje konservativnih vlad v Evropi ter vpliva tudi na dogajanje v Sloveniji. V intervjuju za Demokracijo je realno stanje slovenskega gospodarstva predstavil ekonomist dr. Anže Burger, za naš tednik pa je spregovoril tudi pisatelj Ivan Sivec. Z Demokracijo boste vedeli več!
Od »10 odstotkov od posla« po besedah odvetnice Nine Zidar Klemenčič in politično-pravosodne nedotakljivosti po besedah Dominike Švarc Pipan prek izsiljene gradnje kanala C0 na vodonosniku do brutalnega pretepa lastnikov zemljišč – to je danes »ljubljanski model oblasti«. Po skoraj dveh desetletjih na čelu Ljubljane in kljub številnim aferam, padlim preiskavam in očitkom o klientelizmu ter korupciji se zdi, da moč Zorana Jankovića ne slabi. Nasprotno: v ozadju Golobove vlade in po domnevni (tesni) volilni zmagi Svobode marca 2026 postaja vse bolj brutalen in aroganten. V času Jankovićeve ere se je izkazala koncentracija politične moči, priča smo bili vrsti afer in preiskav, ki so skozi leta pretresale slovensko javnost. V zadnjem času pa smo priča tudi potrditvam pomembnih posameznikov, ki Jankovića označujejo za človeka, ki mu daš »10 odstotkov od posla in to je to«, ter kot osebo z veliko politično močjo v državi. Za podobo župana se tako skrivajo mreža političnih zavezništev, sporni projekti in očitki o klientelizmu ter korupciji, v zadnjem času tudi nasilju.
Celoten članek si lahko preberete v novi Demokraciji!
V Demokraciji lahko še preberete:
Vedno več umazanih podrobnosti o volilnih prevarah
Zgodovina se očitno ponavlja. Prvič kot tragedija, drugič kot farsa, je nekoč zapisal sloviti Karl Marx. Ironija je, da so prav njegovi učenci vedno znova ponavljali in še ponavljajo farso z volilnimi prevarami, vendar se marsikdaj niso ravno posrečile. Denimo v Srbiji leta 2000 (o tem avtor teh vrstic posebej piše v kolumni v tej številki) pa tudi v Boliviji, kjer je moral prevarant Evo Morales zbežati. V Sloveniji za zdaj na volilne prevare opozarja le SDS, drugi so se z njimi očitno sprijaznili ali pa verjamejo na besedo tistim, ki trdijo, da je bilo vse v najlepšem redu. Ali pa preprosto »zmrznejo« pred manipulacijami z vestjo, ko nas skuša tranzicijska levica prepričati, da kdor ne zaupa v pravilnost izvedbe volitev, dejansko ruši demokracijo.
Intervjuja: Anže Burger in Ivan Sivec
“Zaradi leve ideološke usmeritve in volilne baze v javnem sektorju, starejših volivcih in sindikatov je vlada praktično ugasnila dialog z gospodarstvom. Kot liberalec odločno nasprotujem takšni drži, saj se blaginja v družbi ne zagotavlja z redistribucijo, temveč z dolgoročnimi in v gospodarsko rast usmerjenimi politikami. Izgovorov za nerazvojne, statične in populistične ukrepe ni,” je v intervjuju dejal predavatelj in poznavalec mednarodne ekonomije dr. Anže Burger.
Pisatelj Ivan Sivec pa je z malce satiričnega tona pokomentiral aktualne politične razmere: “Nisem jasnovidec, veliko boljši je tovariš Kučan, ki je napovedal, da bo – če pride do tega – četrta Janševa vlada doslej najslabša. On je specialist za prerokbe. Se pravi, da bo treba vprašati njega. Kučan je slovenska Baba Vanga.”
Po volitvah porazna politika Golobove vlade prihaja na dan
Po volitvah postaja vse bolj jasno, da je mandat Golobove vlade pustil za seboj globoke strukturne probleme, ki jih ni mogoče več prikrivati z izgovori o zunanjih krizah. Namesto obljubljenega preboja in vizije je Slovenija dobila rekordne primanjkljaje, rast javnega dolga in gospodarsko stagnacijo. Zgolj za obresti smo v Golobovem mandatu plačali okoli 3,2 milijarde evrov. Po uradnih podatkih Statističnega urada RS (objavljenih 31. marca 2026) je primanjkljaj sektorja država v letu 2025 znašal 1,749 milijarde evrov oziroma 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je nominalno za 1,155 milijarde evrov več kot v letu 2024, ko je primanjkljaj znašal le 594 milijonov evrov (0,9 odstotka BDP). Državni proračun sam je zaključil s primanjkljajem v višini približno 1,72 milijarde evrov (2,4 odstotka BDP). Odhodki so dosegli 16,9 milijarde evrov (rast za 9,5 odstotka), medtem ko so prihodki rasli bistveno počasneje (le 3,7 odstotka).
Za Goloba zlato padalo, za ljudi pa višje cene
V Sloveniji imamo Gen-I, nekdanji Golobov imperij, ki ga država uradno še vedno obvladuje, v ozadju pa se pod Robertom Golobom pripravlja tiha privatizacija. Ali bolje, lastninjenje. Na drugi strani pa imamo gospodinjstva, ki plačujejo vse višje račune za elektriko, medtem ko podjetje Gen-I kupuje poceni energijo iz Nuklearne elektrarne Krško (NEK). Robert Golob si hkrati ureja »zlato padalo«, to je donosno vrnitev v Gen-I. Balkanski posli iz preteklosti ostajajo nerazrešeni, Gen-I pa je po zadnjih podatkih odprl podružnico še v ZDA – imenujejo jo kar »Tina Gaber Amerika«.
Sorosova mreža za demonizacijo konservativnih vlad
Zadeva postane malo bolj jasna, ko pogledamo, kdo z denarjem zalaga mrežo Liberties in kdo nevladne organizacije, ki pišejo poročila za posamezne države. Večino teh »neodvisnih« nevladnih organizacij je (predvsem v Vzhodni Evropi po padcu Berlinskega zidu) »pomagal« ustanoviti George Soros, njegova mreža fundacij pa je še danes njihov glavni donator. George Soros in njegova mreža fundacij sta bila ključna pri ustanovitvi mreže Liberties Union for Europe ter sta še danes med njenimi glavnimi podporniki in donatorji. Drugi so: Ford Foundation, Oak Foundation, Civitates Evropska unija prek programa CERV (Državljani, enakost, pravice in vrednote) in posamezni zasebniki. Gre za tipičen primer mreže, v kateri so progresivne civilnodružbene organizacije, ki podpirajo množične migracije, agendo LGBT in zeleni prehod ter pod pretvezo obrambe demokracije in svoboščin delujejo proti desnim (konservativnim) politikam in vladam.
Evropska unija zapira vrata migrantom
Potem ko je v začetku marca odbor Evropskega parlamenta za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) izglasoval strožjo politiko glede vračanja prosilcev za azil, ki bo uvedla skupni sistem za obravnavanje nezakonitih migrantov, je bila nova uredba o vračanju potrjena in sprejeta tudi na glasovanju v Evropskem parlamentu. Gre že za tretji primer letos, ko je na področju migrantske politike Evropska ljudska stranka (EPP) združila moči z desnim blokom, torej z Evropskimi konservativci in reformisti (ECR), Patrioti za Evropo (PfE) in Evropo suverenih narodov (ESN). Kot smo že pisali, gre za pomemben premik, saj se sicer EPP načeloma bolj zanaša na sodelovanje z levimi skupinami, a očitno prihaja do razpok v »požarnem zidu«. V preteklosti je namreč veljalo, da so sredinske in liberalne skupine slednjega zgradile okoli desnih strank tako, da so z njimi zavračale vsako sodelovanje. A glasovanje potrjuje, da se stanje spreminja, saj nova uredba pomeni prihod trše in strožje politike do migrantov. Nova zakonodaja bi namreč omogočila hitrejše deportacije ilegalnih migrantov in znotraj celotne EU okrepila njihovo izvajanje.
V novi Demokraciji lahko preberete številne pronicljive kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Matevž Tomšič, Jože Biščak, Nina Žoher, Tanja Brkić, Gašper Blažič, Miro Petek in Andrej Fink.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
