Piše: dr. Matevž Tomšič
V teh dneh lahko pogosto slišimo, kako da je bila nedavna predvolilna kampanja izjemno umazana. Predvsem v zadnjem – odločilnem – tednu. Da so se vrstili nizki udarci in medsebojno blatenje glavnih političnih tekmecev, medtem ko vsebinskega soočanja argumentov tako rekoč ni bilo. Drži, debate niso bile na nekem visokem nivoju. Rajši, kot da bi se ponujalo pozitivne rešitve ključnih družbenih problemov, se je širilo strahove pred političnimi nasprotniki. A medsebojno obkladanje pred volitvami je nekaj običajnega. To, kar je bilo bolj problematično, je bila totalna instrumentalizacija tistih, ki naj bi služili nadzoru nad politiko in ki naj bi informirali javnost o početju njenih protagonistov. Tistih, ki bi morali biti vsaj do neke mere nepristranski. A so se obnašali izjemno navijaško in enostransko.
Centri zakulisne moči so bili očitno prepričani, da lahko letošnje parlamentarne volitve izgubijo. Da bodo njihovi politični eksponenti na njih poraženi. In to temeljito. Zato so angažirali vse razpoložljive sile. Teh pa je veliko, saj imajo razpredene lovke po vseh ključnih družbenih podsistemih.
Ključno vlogo pri promociji aktualne vladajoče garniture, predvsem pa pri prikrivanju njenih nečednosti so (ponovno) igrali mediji. Večina slovenskih medijev je bila sicer vedno naklonjena levi politični opciji. Vendar so nekoč, predvsem v času vladavine Drnovškove LDS, to naklonjenost izražali na bolj prikrit in subtilen način. V času aktualne vlade pa so povsem odvrgli maske. Njihova pristranskost je prišla do izraza v vsem svojem obsegu. Golobova »depolitizacija« je naredila svoje, še posebej na javni radioteleviziji, ki je po svojem agitatorstvu pogosto spominjala na državne medije v Putinovi Rusiji. Vrhunec tega je bilo »strokovno« komentiranje volilnih izidov v televizijskem studiu, kamor so povabili štiri izpričane nasprotnike Janeza Janše in njegove stranke, med katerimi je bila tudi nekdanja leva političarka, ki je morala odstopiti z ministrskega položaja zaradi korupcijske afere. Pluralnost in uravnoteženost, da te kap!
Ravno medijsko poročanje je bilo v veliki meri zaslužno za nevtralizacijo škandaloznih izjav, ki so jih v znamenitih prisluhih podali pomembni gospodarsko-politični insajderji in v katerih so razgalili koruptiven značaj vladajoče leve politike. Slednji je namreč uspelo preusmeriti pozornost na domnevno spornost načina pridobivanja teh posnetkov, pri čemer je – spretno, to je treba priznati – zaigrala na karto zunanje ogroženosti, češ tujci (in to Izraelci, ki so za slovenske levičarje simbol zla) rovarijo proti nam, v sodelovanju z »domačimi izdajalci«. In osrednji mediji so nekritično širili ta narativ. Pri tem so ravnali povsem drugače kot pred leti, ko so se razkrili pogovori tedanjega ministra v Janševi vladi Vizjaka. Nastala je afera »glupi davki«, pri kateri se ni nihče ni spraševal, kako je to prišlo v javnost. In ko smo že pri tujih vplivih na volitve – spomnimo se afere Patria, ki je prišla iz Finske, in napovedal jo je nihče drug kot Kučan. Pa ni nihče govoril o tujem vmešavanju v spregi z domačimi dejavniki.
Da so popolnoma zlizani s vladajočo politiko, so (ponovno) dokazali tudi levičarski nevladniki. Tako so v Inštitutu 8. marec, ki je že med kampanjo odkrito sekundiral Golobu in njegovim pri preusmerjanju pozornosti od dokazov o korupciji, na sam dan volitev pozivali svoje podpornike k udeležbi z alarmantnim sporočilom: »Dragi ljudje, zelo verjetno se lahko zgodi, da te volitve izgubimo. To bodo najbolj izenačene volitve do zdaj. Udeležba v mestnih središčih je izjemno nizka in kaže nam slabo.« Da, uporabili so prvo osebo množine. Dali so vedeti, da so oni eni od udeležencev volitev. Da so torej integralni del leve politike. In ta organizacija je v zadnjih letih prejela več milijonov evrov iz tujine. Toliko o tujih vplivih na volitve!
