Golobova vlada v svojem mandatu namenila na milijone evrov za migrante

Piše: Andrej Sekulović

Golobova vlada namenja vrtoglave vsote za migrante. Migracije so ob njenem nastopu poskočile, kljub zmanjšanju se še vedno niso vrnile na številke pred Golobovo vladavino. Slovenija poleg tega prispeva v skupno blagajno novega migrantskega pakta Evropske unije.

Temeljna naloga oz. namen vsake vlade ali oblasti je, da skrbi za interese in blaginjo naroda, ki mu vlada in ga predstavlja. A po teh kriterijih velika večina liberalnih vlad držav članic EU pogrne na celi črti, kar velja tudi za trenutno levičarsko Golobovo vlado. To se jasno odraža tudi v migrantski politiki, ki jo namesto dolžnosti do naroda in skrbi za varnost slednjega vodijo ideološki in finančni interesi liberalnega in levičarskega vladajočega razreda. Golobu so na oblast pomagali »migrantoljubni« nevladniki, koalicijo pa je sestavil tudi z nekaterimi izjemno promigrantskimi levimi strankami. Ves čas njegove vladavine se ogromna sredstva iz žepov davkoplačevalcev namenjajo za migrante, ki velikokrat izkoriščajo zakonodajo, najverjetneje pa jim prav levičarski nevladniki svetujejo, kako lahko to počnejo.

Urad za migracije je od svoje ustanovitve leta 2017 pa do Golobovega vzpona na oblast vsega skupaj prejel 30.851.863 evrov, v mandatu Golobove vlade pa je do februarja 2026 prejel kar 189.517.502 evrov.

Robert Golob je jasno pokazal svojo naklonjenost migracijam, ko je oktobra 2023 izjavil: »Prepričan sem, da je edina pot, kako učinkovito upravljati z migracijami, legalizacija. Ker so migracije vedno bile in vedno bodo, jih je treba čim več spraviti prek legalnih oblik.« Češ da bosta Evropa in Slovenija lahko reševali problem pomanjkanja delovne sile: »Konec koncev Evropa potrebuje delovno silo in tudi legalne načine, kako pomagati tem ljudem, da pridejo do služb in domov v Evropski uniji na popolnoma legalen način.« No, če odmislimo glavno grožnjo množičnih migracij, ki je predvsem demografska, lahko vidimo, da so migranti predvsem zelo velik strošek za Slovenijo.

Vrtoglave vsote Uradu RS za integracijo in oskrbo migrantov

Kot je dejal na neformalnem vrhu Evropske unije oktobra 2023, naj bi ga pomanjkanje ljudi skrbelo, a je kljub temu takoj po prevzemu oblasti ukinil Urad za demografijo, po nekaterih podatkih pa naj bi bila sredstva tega urada prerazporejena za migrante. To zelo nazorno odraža liberalno demografsko politiko: namesto pomoči družinam in spodbujanja rodnosti se uvažajo horde ljudi iz tretjega sveta, ki jih liberalci najbrž hočejo spremeniti v nove Evropejce. Kam nas to vodi, lahko vidimo, če spremljamo dogajanja v multikulturnih prestolnicah Zahodne Evrope, kot sta London ali Pariz.

Najbolj povedni pa so podatki iz Erarja, ki kažejo, da je Golobova vlada v času svojega mandata namenila ogromne vsote za Urad vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov. Urad je bil ustanovljen marca 2017 pod Cerarjevo vlado, njegov namen pa naj bi bilo prevzemanje nalog na področju oskrbe in vključevanja migrantov, kar zajema vse, od osebnih potreb do integracije preko jezikovnih in drugih tečajev. A šele pod Golobom je urad začel prejemati zares vrtoglave vsote. Na primer: v letu 2021 je urad prejel 6.560.159 evrov, v letu 2022 pa je od nastopa Golobove vlade 1. junija do konca leta prejel kar 23.154.761 evrov. Pri tem gre za več kot 250-odstotno povečanje sredstev. Če pogledamo daljše časovno obdobje, je urad za migrante v petih letih, od začetka svoje ustanovitve leta 2017 pa do Golobovega vzpona na oblast, prejel vsega skupaj 30.851.863 evrov, v mandatu Golobove vlade pa je v slabih štirih letih dobil kar 189.517.502 evrov. Ko je prejšnje leto vlada sprejela novi pakt Evropske unije o migracijah in azilu, pa se je odločila za migrante prerazporediti sredstva iz drugih ministrstev: 1,1 milijona evrov je »prispevalo« ministrstvo za finance, 4,4 milijona evrov pa ministrstvo za notranje zadeve. Razloga za to dodatno finančno injekcijo naj bi bila »povečanje števila upravičencev in zagotavljanje sredstev za potrebe izvedbe projektov pakta za migracije«.

»Želimo ustanoviti urad za deportacijo. Vsi, ki so v tej državi ilegalno in ki so ilegalno prestopili prag naših meja, bodo pač morali oditi nazaj v skladu z uredbami, ki jih imamo,« je levičarje razburil Žan Mahnič.

Dodatnih 1.800.000 evrov za novi migrantski pakt

Pakt Evropske unije o migracijah in azilu, ki ga je sprejela tudi Slovenija – edini državi, ki sta ga v celoti zavrnili, sta Madžarska in Poljska, deloma pa sta bili vzdržani tudi Češka in Slovaška –, je sklop novih pravil za urejanje vprašanj migracij. V veljavo bo stopil letos, njegov namen pa naj bi bil celovito obvladovanje in usmerjanje migracij na področju EU. Njegov osrednji del je t. i. »solidarnostni mehanizem«, ki narekuje porazdelitev odgovornosti. To pomeni sprejemanje migrantov iz najbolj obremenjenih držav članic, prispevanje stroškov za migrante iz državnih blagajn ali pošiljanje drugih oblik pomoči, kot so osebje, potrebščine itd. Notranji ministri posameznih držav so se decembra lani dogovorili o vzpostavitvi solidarnostnega mehanizma za letos. Članice, ki so pod migracijskim pritiskom, bodo upravičene do podpore, preostale pa bodo ali sprejele določeno število migrantov ali pa prispevale že omenjena sredstva in pomoč. No, Slovenija se je zavezala, da bo poleg že tako enormnih zneskov, ki jih iz naših žepov črpajo migracije, namenila še 1,8 milijona evrov za pakt. Marsikdo bo pomislil, da zaenkrat vsaj ne bomo sprejemali še dodatnih migrantov iz drugih članic EU, a je treba pri tem vedeti, zakaj se je vlada raje odločila za finančni prispevek. Kot je za Radio Slovenija povedal generalni direktor direktorata za migracije na ministrstvu za notranje zadeve Matej Torkar, se je Golobova vlada tako odločila zato, ker bi prispevek v obliki premestitev migrantov še bolj obremenil postopke za mednarodno zaščito in obstoječe kapacitete za nameščanje migrantov. Z drugimi besedami – azilni domovi so polni, Slovenija pa ima že toliko dela z ilegalci in azilanti, da preprosto ni zmožna sprejemati dodatnega bremena.

Nezakonite migracije se nadaljujejo

Golobova vlada je z odstranjevanjem ograje jasno demonstrirala spremembo migrantske politike ob svojem ustoličenju. To se je odražalo tudi v nezakonitih prehodih meje, ki so bili problematični že pred njenim prihodom in se od velike migrantske krize, ki se je začela leta 2015, nikoli niso zares ustavili ali znižali na raven pred tem usodnim letom. V letu 2021 je bilo zabeleženih 10.067 nezakonitih prestopov meje, največ je bilo Afganistancev, Pakistancev in Bangladeševcev. V letu 2022, sredi katerega je nastopila Golobova vlada, pa so se ilegalne migracije povečale za kar 214 odstotkov; obravnavanih je bilo 32.024 nedovoljenih prehodov, med ilegalci pa so prevladovali državljani Afganistana, Burundija in Indije. Največ prehodov je bilo v letu 2023, ko je bilo ujetih kar 60.595 ilegalcev, v letu 2024 pa je število padlo na 46.192 nezakonitih prehodov; prevladovali so Sirci, Afganistanci in Turki. Zaradi pritiska in nadzora na italijanski in avstrijski meji je sicer tudi Slovenija znova uvedla mejni nadzor, da se Golobu ne bi moglo več očitati, da ustvarja migrantski žep iz naše podalpske države. Tako je bilo v letu 2025 število ilegalcev še dodatno zmanjšano: zabeleženih je bilo 28.200 nezakonitih prehodov. Kljub temu Golobova vlada še zdaleč ni popravila zmede, ki jo je sama povzročila. Številke so še vedno precej večje od obdobja pred njenim nastopom, da ne govorimo o letu pred krizo, ko je bilo leta 2014 ujetih le 899 nezakonitih migrantov.

Število nezakonitih prehodov meje ostaja veliko višje, kot je bilo pred nastopom Golobove vlade.

Potrebujemo slovenski ICE!

Nezakonite in zakonite migracije ostajajo velika grožnja za Slovenijo in Evropo, na tem področju pa so potrebne korenite spremembe, ki se jih liberalci in levičarji na vso moč otepajo. Tako so bili slednji zelo razburjeni, ko je poslanec SDS Žan Mahnič pred kratkim v Državnem zboru RS odločno povedal, da potrebujemo slovenski ICE, po vzoru ameriške službe za priseljevanje, ki pod Trumpom izvaja obširne deportacije ilegalcev. »Želimo ustanoviti urad za deportacijo. Vsi, ki so v tej državi ilegalno in ki so ilegalno prestopili prag naših meja, bodo pač morali oditi nazaj v skladu z uredbami, ki jih imamo,« je dejal Mahnič in predlagal ustanovitev urada, ki bi lahko to učinkovito uresničeval: »Ustanovili bomo urad za deportacije z enim zaposlenim, dvema pomočnikoma, dvema avtobusoma in pa 20 policijskimi specialci«. Čeprav je s svojimi besedami zelo razburil trenutno levičarsko koalicijo, Mahnič ni predlagal nič radikalnega, le dosledno upoštevanje slovenske zakonodaje in tudi dublinskega sporazuma. Ilegalci se sicer izognejo deportacijam tako, da izrazijo namero o zaprositvi za mednarodno zaščito, a dublinski sporazum določa, da lahko članice EU vrnejo migrante v prvo državo EU, v kateri so ti že zaprosili za azil. Glede na to, da migranti k nam prihajajo iz druge države EU, to pomeni, da bi se lahko vsaj težava nezakonitih migracij reševala veliko učinkoviteje po zakonih, ki že obstajajo, če bi le imeli vlado, ki bi bila to pripravljena izvajati.

(Članek je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 12. februarja 2026.)