Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
“Stroški proslave še niso znani, ker še niso bili izstavljeni vsi računi.” Tako so mi iz ministrstva za kulturo odgovorili, koliko je stala letošnja podelitev Prešernovih nagrad.
Zaradi tega odgovora sem jih dodatno prosil, naj javnosti posredujejo vsaj podatek, kolikšen strošek so načrtovali, če še ocene porabe nimajo. Lani jim je to namreč uspelo sporočiti. Za delovanje sklada in prireditev so lani načrtovali 330.000 evrov stroškov. Leta 2024 je bil proračun sklada precej nižji: 210.661 evrov. Je pa lani vladnim strankam Svobodi, SD in Levici na referendumu propadel zakon, da bi vsi nagrajenci dobili še astronomske dosmrtne pokojninske dodatke. Onemogočili so to državljani na referendumu. 92,5 odstotka jih je bilo proti. So pa iz ministrstva za kulturo potrdili vsaj, da je bila tudi letos – kot že lani – Prešernova nagrada vredna 30.000 evrov, nagrada Prešernovega sklada pa 10.000 evrov. Ker sta bila Prešernova nagrajenca dva, nagrajencev sklada pa šest, so skupaj za izplačila porabili 120.000 evrov.
Kako se kulturnikom, tudi politično za levico zelo angažiranim, še dodatno deli državni denar, kaže primer Svetlane Makarovič, ki ji je vsota politično podarjenega za zasluge po zakonu iz časov komunizma iz 19.775 evrov v letu 2023 poskočila na 21.515 evrov dodatka k zasluženi pokojnini v letu 2024. Te dodatke dobiva od leta 1999 po posebnem zakonu za kulturne in druge za državo zaslužne delavce, ki še velja. Leta 2000 se je odrekla Prešernovi nagradi, a ji je finančni del nagrade Asta Vrečko izplačala v tem mandatu in to, kot je ugotovilo računsko sodišče, brez vsakega zakonskega temelja. Kot kolesarska protestnica in aktivistka proti desnici je Makarovičeva Svobodi, SD in Levici pomagala na oblast. Na teh protestih je med drugim novinarja Jožeta Možini javno zmerjala, da je lažnivec, vladni hlapec, izdajalec, svinja, ki je našla korito in to zaradi komentarja Možine v Utripu na RTVS 15. januarja 2022, kjer je o proslavljanju tragičnih posledic spopada med Nemci in partizani v Dražgošah povedal: “Tako se je začel teden. Z veliko mašo v kraju nesrečnega vojnega spomina, v Dražgošah. O tej vasi so pisali pravljice za otroke, ki jim včasih še vedno verjamejo nekateri odrasli. Pa recimo tokrat bobu bob. Kaj je razlog, da ne častijo resnično zmagovite bitke Cankarjevega bataljona mesec prej v Rovtu pod Blegošem, kjer pade 45 okupatorjev in ni ubit noben civilist, ampak namesto tega slavijo tragedijo, ki so jo fanatični komunistični poveljniki vsilili nesrečnim Dražgošanom in tudi soborcem pred osemdesetimi leti? Tega ne izvemo, ponavlja se stara mantra.”
Zmerjanje novinarja, pozive k utišanju in celo k smrti je Makarovičeva, ko je Možina proti njej sprožil sodni postopek, opravičevala s svobodo, ki bi ji naj pripadala kot državni umetnici. Državno močno privilegirani umetnici, ki je nedavno sedela ob Mihi Kordišu, ko je ustanavljal novo stranko Mi, socialisti.
