Piše: dr. Stane Granda
Napovedi se uresničujejo. Predvolilni boj dobiva oblike in vsebine, ki smo si jih včasih težko predstavljali.
Ali res? Pravzaprav ne. To, kar delajo komunisti/socialisti in Golobovi sedaj javno in glasno, so prej delali bolj prefinjeno, predvsem pa prikrito. Verjetno tudi bolj uspešno. Spominjam se, kako so hodile trojke ZZB po hišah in strašile ljudi. Nekateri so to počeli po lokalih in povsod tam, kjer so se ljudje zbirali. Surovost in neotesanost izpadov, v teh prednjači predsednik vlade, izžarevata družbeno in zasebno psihopatologijo, ki potrjuje mnenje o izjemnosti razmer. So tragične, lahko tudi usodne, če ne pride do globalnih sprememb v slovenski družbi. Družbenih in gospodarskih. Slovenska prihodnost gori! V roki jo imajo ljudje, ki ji nikoli ne bi smeli priti niti blizu! Na dan prihaja vsa globina krize novih obrazov. Kučan je ne samo ne obvlada več, ampak celo postaja njeno glavno gorivo. Šele sedaj postaja jasno, kaj je za njih pomenil Zdenko Roter, ki je mislil namesto njega. Cesar ni gol, cesar je prazen. Kot Titov kip v Velenju, kar je simbolično pokazalo njegovo velenjsko obglavljenje.
Kučanovo popolno razgaljenje priča o njegovi želji, da bi dočakal izničenje moža, ki ga je spravil ob oblast in toliko želeno mednarodno kariero, ki naj bi se zgledovala po Titovi mednarodni politiki. V tem sta si bila z Miloševićem tekmeca. Nikoli ni dojel, da je za to prekratek, saj nikoli ni presegel mentalitete udbovca. Vrhunskega, vendar samo udbovca. Spomnimo se, kako sramotno za Slovenijo kot samostojno državo je v Ljubljani sprejel Jörga Haiderja kot deželnega glavarja. Če mu ni uspelo doma, mu bo še manj v tujini.
Vladna koalicija se je skupaj s strici iz ozadja slekla. Sposobna opozicija jo lahko trezno in sistematično razreže kot (najslabšo) mortadelo. Nima ne vonja ne okusa in smrdi, ker se je razkrojila na soncu lažnih obljub in popolnih neuspehov na vseh področjih. Povečanje revščine, propad srednjega razreda, razpad zdravstva, pokojninskega sistema, negotova prihodnost pomoči potrebnih, ki so na slabšem, kot so bili kadar koli – tudi tu so ustvarili dolgotrajne čakalne vrste –, predvsem pa neverjetno povečanje družbenega razkola zahtevajo spremembe in takojšnje ukrepanje. Sanacijo razmer, ki so slabše kot po strahotnih poplavah ob nastopu te koalicije. Sedaj vidimo, da so pravzaprav napovedale možnost popolnega potopa Slovenije.
Kako naprej? Opozicija se mora poenotiti glede hierarhije problemov. Ni na prvem mestu položaj podjetništva. Stališče NSi, da je ključni problem gospodarstvo, je vulgarno marksistično. Ne določa ekonomska baza družbene nadstavbe. Človeški um, človek je vodilo družbe, ne gospodarstvo. Potrebna je moralna obnova. Za Goloba značilno javno laganje ne sme dobiti trajne pravice v slovenski družbi. Najbolj je ogrožena demokracija, saj vladajoči totalitarizma niti ne prikrivajo. Treba se je lotiti političnih razmer. Razčistiti in opredeliti je treba pojme in temeljna vodila slovenske družbe. V Sloveniji ne gre za boj med desnico in levico, ampak za demokracijo proti neototalitarizmu. Rešimo se sindroma bele garde, oznake antikomunistične milice, ki so ji jo vsilili komunisti. Kako absurdno je poslušati, da so Rupel, Bavčar … tudi Janša desničarji. So demokrati, osamosvojitev je zmaga demokracije, ne desnice! Mnogi mladi zaradi šolske vzgoje nočejo biti desničarji, so pa z veseljem in ponosom demokrati. Sedanje vlade ni vodila demokratična levica, ampak slabo premazani boljševiki stalinističnega tipa. Nas zmerjajo s fašisti, mi pa jim dajemo status parlamentarne levice. Prihodnje volitve so boj med pravo demokracijo in antidemokratično totalitarno levico.
Osamosvojitev je treba dokončati. Komunistični boljševizem oziroma stalinizem, ki je bil v Sloveniji najtrši v Jugoslaviji, je treba dokončno poslati na smetišče zgodovine. Sodimo Rupnikovi kolaboraciji, častimo pa ono in one, ki so nas s simboli socialistične Jugoslavije napadli z ognjem in mečem in nas hoteli kot Slovence uničiti. Dovolj je polovičarstva. Fizične in politične lustracije komunizma ni mogoče izvesti, lahko pa mu damo z zakonsko in ustavno obsodbo totalitarizmov tisto mesto, ki ga zasluži. Dokončno je treba vzpostaviti moralo, ki je večna in dokončna.
