Piše: Valentin Dušan,
Z Nežko Poljanšek, kandidatko za poslanko na listi SDS (za območje občin Kamnik in Komenda) na bližajočih se državnozborskih volitvah smo se pogovarjali o kmetijstvu, družinskem življenju, dolgotrajni oskrbi in njenem delovanju v lokalnem okolju. Dotaknili smo se tudi stanja v naši državi in jo povprašali, kako bi se morala Slovenija razvijati v prihodnje.
Gospa Poljanšek, doma imate manjšo kmetijo in ste močno povezani z naravo. Kako ta življenjski slog vpliva na vaše razumevanje izzivov, s katerimi se soočajo slovenski kmetje in podeželje?
Da, res, od rojstva živim na kmetiji. Živeti na kmetiji je bilo zame vedno nekaj lepega, čeprav smo bili kot šolarji, dijaki s kmetov v družbi zasmehovani. Toda kar nas ne ubije, nas okrepi, pravijo. Slovensko podeželje je res nekaj lepega, toda takšno ne bi bilo brez pridnih rok slovenskih kmetov. Žal so kmetje vse prevečkrat na stranskem tiru, so člen, ki se ga spregleda pri oblikovanju zakonodaje, postavlja pa se jim vse preveč administrativnih ovir. Čeprav je moderno govoriti o ekoloških in lokalnih izdelkih slovenskih kmetov, potrošniki vse prevečkrat posežejo po ceneni, skorajda umetni, mrtvi hrani iz daljnih dežel, ki je povrhu še vprašljive kakovosti. V mislih imam sporazum Mercosur, pri katerem bo kratko potegnil ne le slovenski, pač pa tudi evropski kmet.
Ste mama štirih otrok. Kako usklajujete družinsko življenje, delo v DSO Kamnik in politično udejstvovanje ter kako vam te izkušnje pomagajo pri razumevanju potreb družin v lokalnem okolju?
Na kmetih je tako, da je treba sodelovati. Otroci so zdaj že veliki in je laže. Pri večjih delih na kmetiji stopimo skupaj in je delo hitreje opravljeno pa še dobro se imamo. V službi zagovarjam stroko in vrednote. Kdaj pa kdaj slišim od sodelavcev stavek, »da je zadišalo po politiki«, toda politika niso le volilne obljube. To, da ljudje nočejo ničesar imeti s politiko, je voda na mlin tistim, ki bi radi obdržali oblast, in to oblast imajo že več kot 80 let (z redkimi presledki). V lokalnem okolju, predvsem na podeželju, ljudje zelo dobro sodelujemo, se tudi dobro poznamo, ko je potrebno, pa stopimo skupaj.
Več preberite v reviji Demokracija!
