Piše: mag. Mirko Macher, Radovljica
Čas in prostor nas določata, svetloba in toplota nas ohranja, Sveti Duh nas vodi po milosti božji. Pišem in razmišljam, čas beži …, vprašanj je več kot odgovorov. Primanjkuje nam komunikacije, medsebojnega oplajanja, zapiramo se v svoje vrtičke, skrivamo za plotove …
In nastal je Človek, Nastajenje. Nič drugače kot vsako vesoljsko bitje, favna ali flora, rastlinskega ali živalskega izvora. Izjemno vesoljsko bogastvo, ki živi v galaksijah in planetih čudovitega Vesolja. Človek ni le snovno bitje, saj je bila vsevesoljska snov – materija, udohovljena z Božjo voljo. Ne spuščam se v iskanja kantovske, darwinovske, descartovske, einstainovske, plankovske, … znanosti, niti ne v duhovne globočine grških, rimskih, krščanskih bogov in bogov vseh drugih verstev.
Božični večer je bil pred mano, popoldan leta gospodovega 2025. Ne vem kateri svetnik me je obiskal, prepričan pa sem, da me je. Srečal sem nekdanjo someščanko iz otroštva, tako naključno kot bi zadel najvišji dobitek v loteriji, ko mi je odprla vrata na katera sem se namenil in rekla: ‘ti si pa od vrtnarjeve Tončke?’ (Tončka je Antonija Prešern, 1919-2011/ por. Macher). ‘Ja’, sem odgovoril, in se čudil kako je mogoče. Da me ne zanese, tisti dan me je iz zasnežene in poledenele dražgoške ceste, ko so me s čelnimi lučkami na glavi obletavali božičniki, še enkrat obiskal svetnik in mi namenil milost: ‘pojdi domov v božjem miru …’
Sedaj pa k bistvu. Avtohtona slovenska identiteta (A.SI) je zlorabljena zemeljska etnološka vrsta, od nekdaj. Slovenske meje po osamosvojitvenem letu 1991 sestavljajo bolj ali manj raznolike etnološke grupe. Statistično so najbolj natančno popisane v Rodoslovnem priročniku Slovenskega rodoslovnega društva (Genealogy Handbook of the slovenian Genelogical Society), v katerega sem včlanjen.
Značaj slovenskega človeka pa je močno zaznamovan vsaj od zgodnjih antičnih časov, ko so pleme Karnskega kraljestva (vir: dr. Joža Lovrenčič, Karnska kraljica), kralja Prona, premagali Rimljani. Tako je koncem drugega stoletja BC nastala rimska provinca Carneola, s sedežem v Ravenni (vir: Anonimus iz Ravenne). Po zmagi Gaja Julija Cezarja v Galiji, da ne grem v podrobnosti, je triumv Cezar ustanovil versko naselbino Akvilejo oz. Oglej, v Karnijske Alpe Foruma Julija (Furlanije, Julijske krajine) pa je naselil premagane in zasužnjene Venete iz Bretonskega polotoka (vir: Cezarjev dnevnik). Zgodovinski in politični razlogi so zaznamovali geopolitično karto ozemelj, ki jo poznamo danes, ko se slovenska in italijanska manjšina prepletata in priznavata.
Govorimo o karakterju slovenskega človeka. Že Cankar je dejal, da smo hlapci: ‘Za hlapce rojeni, za hlapce vzgojeni.’ In to je pribito res, kot je res tudi, da je Trubar začutil korenine in izrazil narodno pripadnost: ‘Stati inu obstati’, ko je v starocerkvenem jeziku molil in pisal v Metodovem jeziku (v bizantinskem, Konstantinovem jezikovnem unikumu).
Slovensko skupnost na podlagi statistike navedenega genealoškega priročnika sestavljajo etnološke skupine: Korošci (3,29 %), Kranjci (53,76 %), Primorci/Litoral (9,39 %), Štajerci (31,22 %) in Prekmurci (2,35 %). No, avtor tega pisanja je po starših po očetu 25 % Štajerc in 25% Kranjec (Macher iz Gradca in Zupan iz Begunj na Gorenjskem) in 50 % Kranjec (Prešern in Por iz Gorij).
Še o tem zakaj slovanska dogma povzroča indoktrinacijsko travmo med Slovenci, iz mojega vidika in predhodnih ugotavljanj etnološke substance: Ker besedna zveza Beneški Slovenci prvič naslavlja etnološko skupino v Karnijskih Alpah, kamor geografsko umeščamo tudi Furlanijo (vir: dr. Henrik Tuma, zemljepisna karta Beneška Slovenija, 1935).
SCLAV-VENIA (vir: Fran Bradač, Latinsko-slovenski slovar, 1990, str. 473 in 566) je besedna sestavljenka, ki je nastala iz zgodovinskih dejstev opisanih v zvezi z Gajem Julijem Cezarjem (pontifex maximum), ki je z rimskimi legijami zavojeval pretežni del Bretonskega polotoka v Galiji (Francija), v rimsko-galski vojni 56-52 BC. Od zasužnjenja Galcev, ki jih je Cezar pripeljal pod Karnijske in Julijske Alpe, je nastal delček slovenskega življa, dandanes poimenovanega Primorci, med njimi pretežno furlanskega porekla. Kaj je pomenilo biti suženj pod Cezarjem, je najti v premnogih zgodovinskih virih. Karakter furlanskih Slovencev se, ne glede na strukturni manko, močno odraža, upam si trditi, da je značaj Slovencev ravno furlanski, iz poselitvenih množic Venetov, ki svojo upornost in trdoživost izkazujejo na vseh področjih, kjer do onemoglosti premagujemo največje napore, npr. iz gladiatorstva: premagovanje bolečine v telesnih naporih, tudi v kulturi, znanosti, športu in še kje.
Slovanskim dogmatikom in ideološkim indoktrinantom, ki so nasedli srbskim, italijanskim in germanskim, … tudi madžarskim hegemonom, sporočam, da je imel Cankar popolnoma prav, in ta svoj prav plačal z glavo (glej delo raziskovalca Cankarjeve smrti, Dimitrija Kebeta iz Vrhnike), ko se je uprl Koroščevi in Krekovi izdaji slovenskega naroda leta 1918.
To zablodo, iz leta 1918, je hvala Bogu popravil oče sodobne Slovenije, dr. Jože Pučnik. Žal pa so nad Slovenci ponovno zavladali potomci srbskih monarhičnih dedičev, ali vsaj poskušajo … Se pa ne zavedajo, da suženjsko preizkušenih Furlanov/ galskih Venetov in avtohtonih ledinskih Kranjcev ni mogoče premagati. Nikakor!
