Piše: Petra Janša
Božični čas je, zato bom tokratni pogled usmerila v dogajanje okoli francoskega filma s krščansko vsebino »Sacré-Coeur«.
Od premiere filma – ta je bila 1. oktobra – pa do 17. decembra si je po uradnih podatkih podjetja Box Office France novi film o Jezusovem Presvetem Srcu ogledalo več kot 462.000 gledalcev in je tako postal nepričakovana uspešnica v Franciji.
Dokumentarna drama, ki sta jo režirala Steven in Sabrina Gunnell, se osredinja na Jezusova prikazovanja francoski redovnici, sveti Margareti Mariji Alacoque, ki ji je med letoma 1673 in 1675 v Paray-le-Monialu, v francoski regiji Burgundija, pokazal svoje srce. Več o vsebini lahko preberete v nadaljevanju, kjer pišem tudi o tem, kako je uspeh filma prišel skupaj s kritikami – tako znotraj kot zunaj Katoliške cerkve. Zanimivo je bilo brati predvsem tiste zunaj katoliške sfere – polemike so namreč dosegle raven »kristjanofobije«, saj javne ustanove, kot so mestne hiše, niso želele predvajati filma, kot se je to zgodilo v Marseillu. Prav tako je bilo zanimivo brati sestavek v francoskem časniku Le Figaro, ki je 3. novembra posvetil celo stran fenomenu dokumentarnih dram in zapisal, da »ta film razkriva diskretno, a resnično vrnitev religije v francosko družbo«. Priljubljenost filma je tako velika, je zapisal Le Figaro, da se »vrste pred kinodvoranami (…) iz tedna v teden daljšajo«.
Ob tem je omenjeni časnik citiral enega od gledalcev, Jean-Michela, ki je dejal: »Ta film presega okvir preprostega dokumentarca: gre za resnično notranje potovanje, srečanje z živo ljubeznijo Jezusovega srca.« Film se še vedno vrti v francoskih, pa tudi belgijskih kinematografih, »ključ do uspeha v samem filmu« pa se za katoliško revijo La Vie skriva v tem, da je film »priljubljen katekizem z lastno misijonarsko razsežnostjo«.
