Piše: Andrej Jevšenak, Velenje
Po dogodkih minuli teden v Velenju – odstranitev glave zločincu in zborovanje dobromislečih ljudi v soboto, 13. 12. 2025, pred Občino Velenje – je le prišlo nekaj dobrega v naša srca. Precejšnje število prisotnih jasno sporoča, da je mesto Velenje rudarsko mesto, ki so ga rudarji s svojim delom in prostovoljnimi dejanji ustvarili.
Nujnost preimenovanja trgov in ulic nakazuje tudi Zapisnik o povojnih pobojih v Šaleški dolini, ki ga je na zborovanju prebral in z vsemi argumenti obrazložil gospod Anton Skornšek. Javno podprto je, da zločinci, kot sta Tito in Kardelj, nimajo več prostora v Velenju, ker so morilci nedolžnih ljudi. Zapisnik o povojnih zločinih v Šaleški dolini lepo argumentirano spregovori o nekaj tisoč pobojih civilistov in otrok v okolici Velenja, Šoštanja, Belih Vod in Topolšice. Puhlost argumentov za ohranjanje in poveličevanje zločinskih poimenovanj in spomenikov se je pokazala tudi na samem shodu, v pogovorih z zagovorniki le-teh.
Zadnji shod v letošnjem letu nam torej daje veliko upanja, da se stvari premikajo na bolje in se bliža dan, ko bodo trgi in ulice v našem mestu dobili imena, ki si jih zaslužijo; imena, ki odražajo vrednote demokracije, življenja in prihodnosti. To je prava pot za naše mesto. Vse nas, ki dobro v srcu mislimo, veseli, da bo kmalu tudi Velenje postalo normalno evropsko mesto – brez kipov in ulic zločincev.
V zadnjih dneh meseca decembra in pred bližajočimi prazniki pa vam iz srca želimo lepe, polne topline božične praznike, v novem letu 2026 pa veliko zdravja, veselja in razuma za dobro vseh, ki živimo v tem rudarskem mestu. Vsi, ki dobro mislimo, si drug drugemu podarimo »kameratstvo«, resnicoljubnost in dobrosrčnost.
Naj bo za vse nas SREČNO 2026!
P. S.: Objavljamo govor Antona Skornška z zborovanja:
Pozdravljeni vsi, ki dobro v srcu mislite! 13.
Pred nekaj meseci je v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu potekala razstava z naslovom »Moč in nemoč spomenikov. Usoda spomenikov narodnoosvobodilnega boja (NOB) in socialistične revolucije na ozemlju nekdanje Jugoslavije«. Ustvarjalci razstave so ob tem zapisali: »Pri uničevanju spomenikov gre za brisanje zgodovine in tudi umetnosti. Z retuširanjem podob in uničevanjem spomenikov ne bomo spremenili zgodovine. Bodoče generacije bomo zgolj oropali določenih zgodovinskih podob in dejstev, zato jih je potrebno ohranjati in prikazati v kontekstu določenega časa.«
S citatom se strinjamo, kajti pri zahtevi po odstranitvi kipov Tita in Kardelja s trgov ne gre za to, da bi ju uničili, izbrisali iz naše zgodovine in učbenikov, ampak da bi ju prikazali v kontekstu časa, kateremu pripadata, torej v muzeju, z vsemi razlagami in dejstvi o takratnem času, njunimi dejanji in tudi posledicami in številnimi umrlimi, ki so bili žrtev njunih nehumanih in neetičnih odločitev. Ter tako mladim omogočili realen in objektiven pogled na polpreteklo zgodovino, ki je dandanes velikokrat popolnoma izkrivljeno prikazana.
Glavna in največja trga pa ne moreta biti poimenovana po takšnih ljudeh, saj poimenovanja trgov, ulic, ustanov in ostalih prostorov odražajo naša načela, vrednote in želje po bodočnosti.
Kaj sploh pomeni, da nekaj poimenuješ?
Poimenovati pomeni dati pomen nečemu. Imena javnih površin, kot so ulice, parki in trgi, bi morala oziroma morajo opozarjati na nek pomen, na to, kar je pomembno in vredno za tiste, ki tukaj prebivamo.
In kaj je Velenje?
Velenje je mesto rudarjev. Koliko domov, torej mater, žena, hčera, očetov, bratov, sinov je trepetalo in še trepeta za svojimi dragimi, ki opravljajo težko in nevarno delo v jami.
Letos, ko praznujemo 150 let delovanja Premogovnika Velenje, je zato idealna priložnost, da bi se vsem rudarjem in njihovim družinam poklonili s trajnim spomenikom – Trgom rudarjev.
Tako naj se Titov trg in Kardeljev trg preimenujeta v Mestni in Rudarski trg ter naj tako s svojim poimenovanjem kažeta na ogromen pomen rudarstva, kameratstva in skupnosti v našem mestu.
Ne bodimo več družba smrti; družba, ki s spomeniki podpira, poveličuje in opravičuje zločine, družba, ki ne zmore dostojno pokopati nedolžnih žrtev, družba, v kateri imena ulic in trgov namesto vrednot nosijo pečat krvave zgodovine; ampak družba življenja; družba, kjer so vrednote pošteno delo, pomoč in spoštovanje sočloveka.
Zato drage Velenjčanke in Velenjčani, naj imena naših trgov ne poveličujejo zločinske plati zgodovine, ampak oznanjajo in opozarjajo na to, kar mesto Velenje je: MESTO RUDARJEV.
Srečno in vse dobro vsem!
