Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Šest lažnih (fake) referendumskih kampanj, ki jih sploh ni bilo, so razkrila prva poročila objavljena na portalu Ajpes po referendumu o državno asistiranih samomorih. Čisto vseh šest organizatorjev, ki so doslej poročali o kampanjah, je prijavilo le stroške odprtja in zaprtja posebnega računa.
Referendumske kampanje so prijavili lažno, da bi si s tem pridobili brezplačen čas in prostor za nastope v državnih medijih, ki jih ti dodeljujejo organizatorjem kampanj. Zakon o volilnih kampanjah regulira plačane volilne kampanje (in delna povračila stroškov, ko gre za volitve), smisel zakona je zagotoviti preglednost, od kod pride denar, ki ga v nobenem od teh primerov sploh ni. Za kampanje v resnici nihče ni porabil in prijavil niti centa.
Neobstoječe kampanje so prijavili Demokrati Anžeta Logarja, poslanec Miha Kordiš, zasebni zavod Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja, Zeleni Slovenije, Zveza organizacij civilne družbe in Metka Zevnik za združenje staršev. Podatki za vseh šest doslej objavljenih poročil o kampanjah o porabi, ki kažejo na fiktivne prijave, so takšni:
Zneski se v čisto vseh primerih za odprtje in zaprtje računa na banki, ki jih je po zakonu obvezno odpreti (in plačati) za tiste, ki nameravajo sodelovati v resnih kampanjah, ki niso zastonj.
A odpirajo jih takšni, ki jih nimajo, da bi zlorabili sistem. Da bi zastonj prišli v medije.
Po referendumu so poraženci, to je vladna stran, svoj poraz pripisali temu, ker so v javnih razpravah sodelovali posamezniki in organizacije, ki niso prijavile kampanje. To je bila tudi lažniva zloraba. Kampanj ni treba prijaviti za to, da bi sodeloval v javnih razpravah ali izražal svoje mnenje v medijih. Pravico do tega imamo vsi po ustavi, pravic do izražanja mnenja ljudi, do svobode medijev ali veroizpovedi z zakoni o kampanjah ali podobne načine sploh ni dopustno omejevati.
Kritike svobode govora, medijev in veroizpovedi so bile poziv k neustavnim omejitvam svoboščin ljudi, ki so značilne za nedemokratične režime. Diktature.
V časopisu dnevnik Bogdan Biščak celo javno zagovarja ideje omejevanja svobode govora, mirnih protestov, veroizpovedi in medijev le na registrirane organizatorje kampanj. Ki ne porabijo nič, ker sploh nimajo nobenih dejanskih kampanj. In to utemeljuje z dogajanjem v ZDA, kjer pa gre za velikanske vsote denarja za kampanje. Povsem drugo stvar.
Dodatna nenavadnost je, da je kampanjo brez centa za kampanjo prijavil Zasebni zavod Danes je nov dan ob vladnem zakonu, čeprav je med velikanskimi prejemniki javnega denarja iz vlade in bi se resno kampanjo torej lahko privoščil. Je pa to, če bi res imel kampanjo, blizu korupcije. Vladno financirani zasebni zavodi za vladni zakon.
V zadnjih petih letih so pokasirali kar 538.440 evrov javnega denarja, daleč največ iz ministrstva za javno upravo, veliko pa tudi Kreativnega središča Rog. Še nedavno jim je ministrstvo za kulturo Aste Vrečko za projekt projekta Manipulacija ni informacija plačalo 12.456 evrov. Gre za zasebni zavod, ki se lažno predstavlja kot nekakšen (znanstveni) inštitut, na podoben način kot Inštitut 8. marec, ki ga je ustanovil Simon Maljevac. Razlika je, da Danes je nov dan ni čisto brez zaposlenih kot je 8.marec Nike Kovač. Z Maljevčevim ministrstvom pa ima “Danes je nov dan” omejitev poslovanja, kar običajno kaže ne osebne povezave.
Kdo so največji državni plačniki tega “Inštituta”, kaže preglednica:
Rezultat referenduma je bil takšen:
