Evropski poslanci so danes v Strasbourgu z 448 glasovi za potrdili poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem, s čimer so prvič v zgodovini začeli postopek za sprožitev 7. člena pogodbe EU. Odločitev Evropskega parlamenta morajo sedaj potrditi še države članice Evropske unije.
Socialdemokrati, liberalci, Zeleni in levica so že vnaprej sporočili, da bodo poročilo predvidoma podprli, evroskeptiki naj bi bili proti. Ključno pa je bilo, kako se je odločila najvplivnejša, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), ki je sicer politična družina madžarskega premierja Viktorja Orbana. Kot je v torek dejal vodja EPP Manfred Weber po burni in dolgi razpravi v skupini, je poslancem dovolil, da glasujejo po svoji vesti.
Madžarski premier Orban je v torek pred evropskimi poslanci v dramatičnem slogu zavrnil vse očitke, ki so navedeni v poročilu, v katerem Budimpešti očitajo kršenje evropskih vrednot.
V primeru Madžarske sicer bode v oči dejstvo, da Evropska komisija doslej še ni predlagala uporabe 7. člena, kar je storila v primeru Poljske, čeprav se kršitve na Madžarskem pojavljajo že bistveno dlje.
Proti članici se 7. člen pogodbe EU sproži v primeru, da se prepozna kršitve osnovnih vrednot Evropske unije, ki so navedene v 2. členu lizbonske pogodbe, med njimi so enakopravnost, svoboda, demokracija, vladavina prava ter spoštovanje človeške dostojanstvenosti in pravic.
Postopek po 7. členu je kompleksen. Skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic, za kar pa je potrebno soglasje, ki ga v primeru Poljske ni, saj je Orban že na začetku napovedal veto na takšno odločitev. V zameno lahko verjetno zdaj pričakuje podobno zagotovilo Poljske.
K sprožitvi prve, preventivne faze 7. člena lahko pozove tretjina članic unije, Evropski parlament z dvetretjinsko večino oddanih glasov in absolutno večino vseh poslancev ali Evropska komisija. Končno odločitev o tem, ali obstaja tveganje resnih kršitev, sprejmejo članice s štiripetinsko večino.
K sprožitvi druge, kazenske faze 7. člena lahko pozove tretjina članic ali Evropska komisija. Tu gre za odločanje o tem, ali dejansko obstajajo resne kršitve, ne govori se več le o tveganju. Ta del ima dve stopnji. V prvi morajo voditelji unije najprej soglasno odločiti, da obstajajo resne kršitve. V drugi pa svet s kvalificirano večino – 72 odstotkov članic, ki predstavljajo 65 odstotkov prebivalstva EU – odloča o odvzemu pravic, ki izhajajo iz članstva, vključno z glasovalnimi pravicami.
Vsekakor pa gre za čisto sprenevedanje večine v evropskem parlamentu, saj nočejo priznati, da se je EU na migrantsko krizo odzvala slabo, Orbanova politika pa je samo posledica tovrstne slabe politike.
