Peter Tomažič, generalni sekretar Slovenske karitas:
»Veliko ljudi misli, da se nanaša le na stare in neozdravljivo bolne, a v resnici odpira vrata tudi 18-letnikom, invalidom in ljudem s psihološkimi stiskami, ki bi se v treh mesecih po težki izkušnji lahko odločili za smrt. Zakon pušča preveč odprta določila, med drugim omogoča izvajanje posegov skoraj kjerkoli – tudi v domovih za starejše, ali celo v zasebnih stanovanjih. S tem vključuje tveganje, da bi krajšanje življenja postalo družbena vrednota. »Ne smemo si želeti, da bi smrt postala normalizirana kot del zdravstvenega sistema.«
Življenje ohranja vrednost do zadnjega trenutka. Naši sodelavci vsak dan vidijo, kako veliko spremembo lahko prinese en sam obisk, ena beseda ali dotik. Ljudje v stiski potrebujejo bližino, ne pa občutka, da so breme.«
Vir: Radio Ognjišče
