Piše: Vida Kocjan
Prof. dr. Matjaž Novak na Fakulteti za m menagement predava ekonomijo, kot raziskovalec pa se ukvarja zlasti z analizami produktivnosti na mikroekonomski in makroekonomski ravni. Pogovarjali smo se o realnem stanju v državi z vidika javnofinančnih politik, podjetništvu, konkurenčnosti in čezmerni proračunski porabi. Kot nekdanji svetovalec vlade je tudi pojasnil, kaj bi svetoval zdajšnji in prihodnji vladi.
Spoštovani prof. dr. Novak. Napovedi gospodarske rasti za Slovenijo se slabšajo, Mednarodni denarni sklad (IMF) je letos napoved rasti BDP znižal že dvakrat. Kaj se dogaja?
Dogaja se dvoje. Prvič, stopnjuje se negotovost v svetovnem merilu, kar izjemno slabo vpliva še posebej na evropsko gospodarstvo, znotraj katerega je posebej evidentna šibkost EU, ki je bolj ali manj nemi opazovalec trgovinskih pogajanj, ki jih vodi predsednik ZDA z drugimi državami. Drugič, kar pa je specifičnost Slovenije, je to, da je zunanja gospodarska negotovost dodatno okrepljena z entropijo idej, predlogov in impulzivnih odločitev, ki povečujejo proizvodne stroške v domačem gospodarskem okolju in temu primerno stopnjujejo gospodarsko negotovost, še posebej pa omejujejo možnost učinkovitega odzivanja podjetnikov na negativne tendence na njihovih (izvoznih) trgih.
Kritičen do vodenja javnofinančne politike je tudi Fiskalni svet. Stanje javnih financ se slabša, primanjkljaj sektorja države se povečuje, hkrati vlada denar troši kot za stavo, tik pred volitvami je veliko predvolilnih bombončkov. Menite, da bo ta balon enkrat počil, če se bo to nadaljevalo? Kdaj se bo pokazalo realno stanje?
Trend zagotovo ni vzdržen – Fiskalni svet je po mojem prepričanju podal povsem realno strokovno mnenje, morda za bolj laično poslovno razumevanje še preblago. Realno stanje se že kaže. Je pa res, da za zdaj odgovorni nosilci fiskalne politike posebej izpostavljajo, da je napoved za prihodnje leto boljša, kot bo letošnja realizacija. Prav tako izpostavljajo, da so gibanja v javnih financah takšna, kot so bila predvidena s sprejetjem proračunskih dokumentov v lanskem letu. To sta dva ključna argumenta v njihovem javnem komuniciranju skrb zbujajočega stanja. Kar zadeva napoved gospodarske rasti za prihodnje leto, je treba reči, da je s trenutne perspektive zagotovo bolj verjetno, da bo v prihodnjem letu prišlo do vnovičnih popravkov te napovedi navzdol v primerjavi z verjetnostjo za popravek navzgor. Prav tako je bil proračun za letošnje leto sprejet na predpostavki večje gospodarske rasti od te, ki bo na koncu dosežena. Že samo ti dve dejstvi sta dovolj, da bi morala fiskalna politika reagirati na strani porabe že včeraj. Če torej bolj neposredno odgovorim: realno stanje je znano, žal pa je sestavni del te realnosti tudi dejstvo, da se nujno zahtevano ukrepanje prelaga v prihodnost, ko bo pa žal treba reagirati odločno in v nadpovprečnem obsegu.
Nekdanji finančni minister dr. Janez Šušteršič je v enem od pogovorov dejal, da bi šli s takšno porabo naprej še dve leti, potem pa bo prišla druga vlada, ki bo rekla, da tako ne gre več naprej, in potem bo ob zategovanju pasu kriva nova vlada in ne tista, ki je zapravljala. Se strinjate?
Najprej, ne vem točno, kaj je imel prof. Šušteršič v mislih s tem dveletnim obdobjem – če je njegova ocena, da lahko tak trend živimo v javnih financah še dve leti, se mi zdi (pre)dolgo z vidika današnje pozicije. Če pa on tako vidi ocene aktualnih izvajalcev fiskalne politike, bi se lahko strinjal, da je to povsem mogoče razmišljanje zdajšnje vlade. In drugič, kar zadeva vprašanje krivde, kriva bo ta vlada, obsojena bo pa naslednja.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
