Piše: France Kastelic, Mirna Peč
Pred nami je praznik spomina na mrtve – vsi sveti. Ta dan nas vedno nekoliko zbliža. Skupaj se spominjamo naših pokojnih. To so dnevi nekakšne naše sprave. Vsak si želi na grob svojih dragih. Obiski grobov in pokopališč se povečajo.
Žalostni smo tisti, ki ne vemo, kje so posmrtni ostanki naših svojcev, ki so bili tako surovo pobiti po 2. svetovni vojni. Med njimi je tudi pet mojih (naših) stricev: Tone, Lojz, Jernej, Nace in France, ta je na seznamu žrtev Pod macesnovo gorico.
Današnji oblastniki pa tako nepietetno, nesramno skrivajo in prevažajo iz kraja v kraj okostja, ki so izkopana oz. dvignjena iz fojb, zabetoniranih rudniških jaškov in razminiranih jam. In ne vedo, kaj bi z njimi počeli.
Oblasti svetujem, naj v parku revolucije ob stoječo silhueto revolucionarja postavi velik kristalni sarkofag in vanj položi oz. pokoplje vsa okostja – relikvije teh žrtev. Tukaj bi se srečevali častilci revolucije in svojci njenih žrtev. Ob spomeniku bi ljudstvo spoznavalo resnico o naši polpreteklosti, ki ga bo osvobodila. To bo največja SPRAVA tega roda. Ta spomenik naj stoji v spomin in opomin prihajajočim rodovom.
