Piše: Gaja Omerzi, podpredsednica SDM, članica sveta vlade za mladino, športnica
V slovenski demokratski mladini vsak dan poslušamo zgodbe mladih, ki so polni idej, motivacije in energije, a se ujamejo v birokratske in davčne ovire, ki jim preprečujejo, da bi se izrazili, da bi tvegali, da bi ustvarjali. Zato sem prepričana, da je čas, da se v Sloveniji nehamo slepiti − mladi ne bežijo, ker bi jih tujina bolj privlačila. Bežijo, ker jih Slovenija odganja.
Na vsakem koraku slišimo, kako pomembna je prihodnost mladih. Toda politika, ki vlada danes, ne deluje v skladu s temi besedami. Vladajoča koalicija pod vodstvom Roberta Goloba se rada pohvali, koliko »vlaga« v mlade. Toda številke ne lažejo. Mladi danes vstopajo na trg dela z nestabilnimi zaposlitvami, brez stanovanj, z obremenjujočo davčno politiko in predvsem z občutkom, da je njihova ustvarjalnost nepomembna.
Še huje, predsednik vlade poziva podjetja, naj selijo razvojne oddelke in sedeže podjetij v tujino. Kako naj mladi še verjamejo v priložnosti doma, če sam premier odpira vrata za odhod kapitala, znanja in delovnih mest drugam? To ne gre samo za pomanjkanje strategije, to je pomanjkanje vizije. In tisti, ki plačujemo ceno, smo mladi.
Slovenija potrebuje premik, a ne samo v zakonih, temveč v miselnosti. Mlade moramo nehati obravnavati kot »socialni strošek«, ki ga je treba subvencionirati z različnimi enkratnimi boni in PR-programi. Mlade moramo obravnavati kot partnerje v razvoju države. To pomeni, da jim omogočimo orodja, s katerimi lahko sami ustvarjajo in prispevajo k blaginji ljudi.
Zato zagovarjam uvedbo posebnega statusa študentskega podjetništva, t. i. študentskega s. p., prilagojeno obliko podjetja torej, ki bi mladim omogočila varen in spodbuden vstop v svet podjetništva. Ta status bi bil namenjen mladim z namenom, da lahko v zgodnji fazi preskusijo svoje ideje brez takojšnjih visokih obremenitev. Pri tem bi država spodbujala podjetnost in je ne zavirala.
S tem bi mladim omogočili, da se učijo skozi prakso, ob tem pa pridobivajo izkušnje, prihodke in samozavest – brez strahu, da bodo zaradi birokracije ali prehitrih stroškov obupali, še preden sploh začnejo. Namesto logike »tvegaj vse« bi kot družba sporočili: Tvegaj, ustvarjaj, uči se.
Slovenija si preprosto ne more več privoščiti, da bi izgubljala mlade z idejami. Čas je, da jim odpremo vrata, ne da jim jih zaloputnemo pred nosom.
Takšen ukrep ni samo racionalen, je nujen. Ne moremo več pristajati na sistem, kjer mladim, ki želijo nekaj ustvariti, država najprej postavi več ovir, pošlje inšpekcijo in jih obdavči, preden sploh zaslužijo prvi evro. Ivo Boscarol ima prav, ko pravi, da »država, ki najprej kaznuje pogum, nikoli ne bo postala inovativna«. In jaz pravim – če tega ne spremenimo, bomo čez deset let le še uvažali znanje, ki bi ga lahko ustvarili doma. Davčni strokovnjak Ivan Simič upravičeno poudarja, da je čas za celovito davčno reformo, ki bi zajela tudi obdavčitev fizičnih oseb in socialne prispevke – in prav mladi bi morali biti njen ključni del. Brez jasnih spodbud za podjetnost in delo v Sloveniji bomo še naprej gledali, kako najboljši talenti svoje ideje in energijo selijo v tujino.
Blaž Brodnjak, direktor NLB, je pred kratkim izjavil: »Mladi ne potrebujejo pomoči, potrebujejo priložnost.« To je srž problema. Zdajšnji sistem ni nepravičen zato, ker ne daje dovolj, ampak ker preveč jemlje tistim, ki šele začenjajo. Podjetnik in nekdanji minister Zdravko Počivalšek je preprosto rekel: »Moramo preiti od mišic k možganom.« In prav mladi so tisti, ki predstavljajo to transformacijo. Imamo znanje, imamo energijo, smo globalno razgledani, potrebujemo le državo, ki nam ne bo vezala rok.
In naj ne pozabim še na eno resnico – mladi niso pasivni. Mladi spremljajo, analizirajo, primerjajo. Vidijo, kako delujejo Japonska, Amerika, Švica … Vidijo, kako drugje država spodbuja podjetništvo, ne da bi vsak poskus štela kot davčni prekršek. Vidijo, kako se da. In vidijo, da se pri nas noče.
Zato je čas, da nehamo govoriti samo o prihodnosti. Mladi niso le prihodnost. Mladi smo sedanjost. Potrebujemo pa prostor, kjer se bo naš pogum cenil, ne kaznoval.
Zagovarjajmo ukrepe, ki krepijo podjetnost, samostojnost in ustvarjalnost mladih. Ne zato, ker si mladi zaslužimo uslugo, ampak zato, ker si Slovenija zasluži prihodnost.
