Piše: A. G.
Le nekaj ur po slovesnosti, na kateri so v Celju ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne odkrili informacijsko tablo o otrocih s Petrička, je požar dokončno uničil stavbo, ki je bila že sama po sebi spomenik temnim poglavjem slovenske zgodovine. V noči na torek je namreč okoli 2.30 na Petričku pri Celju izbruhnil požar v zapuščeni stavbi nekdanjega povojnega mladinskega taborišča. Ognjeni zublji so zajeli ostrešje, objekt pa je do tal pogorel. Vse glasnejši so kritiki, da to ni le naključje, ampak namerno dejanje.
Čeprav preiskava še poteka, že zdaj okoliščine kažejo, da bi utegnilo iti za namerno dejanje. Poveljnik Poklicne gasilske enote Celje Boris Žnidarko je pojasnil, da v objektu ni bilo elektrike, prav tako ponoči ni bilo slabega vremena s strelami. “To kaže, da je bil za požar najverjetneje kriv človeški faktor,” je dejal. Gasilci so požarišče pregledali in akcijo zaključili ob 5. uri zjutraj. Aktivirani sta bili Poklicna gasilska enota Celje in eno od prostovoljnih društev.
Ironija usode ali namerno sporočilo? Prav dan po tem, ko so predstavniki celjske občine ob cesti na Griček v Liscah postavili tablo v spomin na otroke s Petrička, je ogenj uničil stavbo, ki je stala tik ob njej.
“Težko je verjeti, da gre le za naključje,” je zapisal mestni svetnik Jure Glavnik. “Prav dan za tem, ko smo se zbrali, da bi ohranili spomin na trpljenje in nedolžnost otrok s Petrička, je ogenj dokončno izbrisal stavbo, ki je bila del te boleče zgodovine.”
Otroci s Petrička – zgodba, ki marsikoga še vedno moti
Petriček ni le geografsko ime, ampak sinonim za eno najbolj tragičnih poglavij slovenske zgodovine. Povojne oblasti so tja leta 1945 pripeljale okoli 600 otrok, katerih starše so zaprli v taborišču Teharje. Veliko jih je bilo umorjenih v Hudi jami ali na drugih moriščih. Otrokom so poskušali izbrisati preteklost in jim vsiliti novo identiteto. To poglavje slovenske zgodovine je bilo desetletja zamolčano, saj so ga komunistične oblasti skrbno prikrivale.
Odpor do sprave
Požar na Petričku je v očeh mnogih dokaz, da v Sloveniji še vedno obstajajo sile, ki odkrito nasprotujejo vsaki obliki zgodovinske sprave. Medtem ko nekateri sprejemajo, da je treba priznati in obsoditi povojne zločine, del leve politike in ljubitelji nekdanjega režima še vedno zavračajo odprtje teh tem.
Ogenj, ki je vzel stavbo na Petričku, se zato bere kot simbolno dejanje – opomin, da sprava očitno ni le oddaljena, ampak da obstajajo tudi aktivni poskusi njenega preprečevanja.
