Piše: Vida Kocjan
Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letos 1.031 milijonov evrov primanjkljaja. Prihodkov (brez interventnih ukrepov) je bilo 9.078 milijonov evrov, odhodkov pa 10.109 milijonov evrov. Za razliko, najmanj 1.031 milijonov evrov, nas je vlada dodatno zadolžila.
Primanjkljaj več kot milijarda evrov pomeni, da so bili za toliko višji odhodki. Fiskalni svet pritrjuje, da je razlog za to previsoka javna poraba. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je zadovoljen, izgovarja se, da je vse v skladu s proračunskim načrtovanjem, o tem, da bi porabo v proračunu letos “zaprl” oziroma omejil, pa očitno ne razmišlja.
Previsoka javna poraba
Fiskalni svet, ki deluje kot neodvisni državni organ, vodi pa ga prof. dr. Davorin Kračun, je za prvih osem mesecev letos ugotovil 1.031 milijonov evrov primanjkljaja državnega proračuna. Gre za tekočo porabo, ki je za toliko višja od prihodkov v državni proračun. V znesku namreč niso zajeti interventni ukrepi, ki bi bili lahko vladi za izgovor. Za primerjavo, proračun v osmih mesecih leta 2024 je bil skoraj izravnan, ali natančneje, lani je bilo v tem obdobju samo 62 milijonov evrov minusa.
Fiskalni svet navaja, da je bilo povišanje primanjkljaja predvideno že v veljavnem proračunu za leto 2025, na kar se zdaj v izjavi za Demokracijo, ki smo jo pridobili, izgovarja tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Vendar pa je to lakmusov papir. Proračun za leto 2025 je namreč pripravilo ministrstvo pod Boštjančičevim vodstvom, potrdila ga je vlada in nato še vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica). Sami so torej določili in sprejeli, da bodo porabili precej več, kot se bo steklo denarja v državni proračun.
Fiskalni svet je zapisal, naj bi v celem letu 2025 glede na navedeno primanjkljaj (brez interventnih ukrepov) znašal okoli 1.850 milijonov evrov. Lani je bilo tega 200 milijonov evrov. Razlika je očitna, letošnji primanjkljaj bo, kot kaže, devetkrat višji glede na leto 2024.
Še slabše bo
Fiskalni svet je tudi potrdil, da je letošnje povečanje primanjkljaja izključno posledica višje tekoče porabe. K višji porabi pa največ prispevajo višji stroški dela zaradi spremembe plačnega sistema. Ob tem je rast prihodkov zastala deloma zaradi umiritve gospodarske aktivnosti, deloma zaradi nadaljnjega upada prihodkov iz evropskih sredstev. Interventni ukrepi imajo letos zanemarljiv učinek na skupni saldo državnega proračuna, so dodali in nadaljevali, da so ukrepi za sanacijo poplav v prevladujoči meri financirani z namenskimi viri, ukrepi za blažitev posledic epidemije in draginje pa so se lani iztekli.
Zapisali so še, da izkušnje zadnjih let kažejo, da so bili proračunski odhodki brez interventnih ukrepov v povprečju približno 750 milijonov evrov nižji od ocen, ki so bile podlaga sprejetih proračunov za naslednje leto. Ta razlika torej ni posledica posledic različnih šokov z interventnimi ukrepi – kot prikazuje vlada –, temveč odraz neustreznega načrtovanja redne javne porabe.
Škodljivo slabo načrtovanje
Opozorili so tudi na posledice nerealističnega načrtovanja. Precenjevanje načrtovane porabe namreč prinaša številne težave. Na eni strani zmanjšuje verodostojnost in dolgoročno slabi zaupanje v državni proračun kot osrednji dokument ekonomske politike. Na drugi spodbuja manj odgovorno porabo, saj omogoča porabo vnaprej načrtovanega »viška« za t. i. ad hoc projekte. Nerealistično načrtovanje, na kar se izgovarja tudi finančni minister Boštjančič, otežuje tudi prikaz dejanske slike razpoložljivih in potrebnih sredstev, kar lahko vodi v neustrezne odločitve ekonomske politike ter slabi dolgoročno načrtovanje in prelaga resno razpravo o dolgoročnih izzivih na prihodnje vlade.
V Fiskalnem svetu opozarjajo še na pomen verodostojnega pristopa do proračunskega načrtovanja. To bi moralo biti previdno in zagotoviti prostor za odziv na morebitne manj ugodne makroekonomske razmere. »V času negotovih gospodarskih razmer in velikih dolgoročnih izzivov je realno in preudarno načrtovanje proračuna nujno tudi za zagotovitev preglednega in učinkovitega upravljanja javnega denarja,« so dodali.
Skrb zbujajoča upočasnjena gospodarska rast
Prevladujoči razlog na strani prihodkov je poleg upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti predvsem manjše črpanje evropskih sredstev od predvidenega, ki se na strani odhodkov odraža zlasti v občutnem zaostajanju investicijske porabe.
Prihodki (brez interventnih ukrepov) so bili v prvih osmih mesecih leta medletno višji za 0,8 odstotka, medtem ko je rast v istem obdobju lani znašala 7,3 odstotka.
Ključni razlog za letošnjo slabšo dinamiko prihodkov so nižji prihodki od davka na dohodek pravnih oseb. Medletni upad je predvsem posledica visoke osnove, saj je bil lani poračun med najvišjimi, odkar obstajajo razpoložljivi podatki. Mesečne akontacije so letos podobno visoke kot lani, kar pomeni, da tudi tu vlada »denar pobira na zalogo«. Podobno se nam to dogaja pri skladu za obnovo in po novem zakonu o dolgotrajni oskrbi. Vse gre »na zalogo«, denarni tok, poraba, pa je prepuščen vladajoči eliti.
K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na isto obdobje lani prispeva tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve, še ugotavljajo v Fiskalnem svetu. Upočasnitev izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, v lanskem letu pa ne. Dodaten razlog za nižjo rast prihodkov od dohodnine so nižji prihodki od dohodnine od dejavnosti (samostojnih podjetnikov in drugih). Tudi to je posledica visoke osnove iz lanskega leta, ko je bil poračun med najvišjimi doslej, dodajajo v Fiskalnem svetu.
Rast prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV) je podobna kot v istem obdobju lani, medtem ko so prihodki od trošarin medletno nižji že od začetka lanskega leta. Trošarine pa so povezane tudi s prodajo naftnih derivatov, za kar poznavalci opozarjajo, da previsoke cene predvsem dizelskega goriva in kurilnega olja uporabnike silijo k točenju goriva na Hrvaškem.
Finančni minister Klemen Boštjančič o zamejitvi proračunske porabe očitno ne razmišlja
Po objavi skrb zbujajočih podatkov o proračunskem primanjkljaju smo za komentar prosili finančnega ministra Klemena Boštjančiča. Zanimalo nas je še, kaj namerava minister storiti za zamejitev tega, ali bo morda omejil proračunsko porabo. Iz odgovora je razvidna ministrova lahkotnost, o tem, da bi zamejil previsoko proračunsko porabo, pa niti ne razmišlja, kaj šele da bi to izvedel v praksi. To je njegova izjava: »Izvajanje državnega proračuna ne odstopa bistveno od proračuna, ki ga je novembra lani sprejel državni zbor. Na prihodkovni strani proračuna v prvih osmih mesecih glede na lansko leto beležimo nekoliko več zbrane dohodnine, davka na dodano vrednost in davka na premoženje, ki je predvsem odsev uveljavitve zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki za petletno obdobje določa davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Manj pa je prejetih kohezijskih sredstev. Na odhodkovni strani glede na lansko leto beležimo višje izdatke za stroške dela, ki so predvsem posledica odprave nesorazmerij, prevedbe v nov plačni sistem, napredovanj in usklajevanja plačne lestvice, višje izdatke za obresti, višji transfer v pokojninsko blagajno, več sredstev za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu ter nadomestila TEŠ za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga. Jeseni pričakujemo še porast odhodkov za investicije, na prihodkovni strani pa nov priliv sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Ob koncu leta pričakujemo, da bo primanjkljaj državnega proračuna skladen z načrti oz. v obsegu, kot ga predvideva v državnem zboru sprejeti proračun.
Tomaž Štih: “Kritična poročila Fiskalnega sveta bi nas morala razjeziti bolj kot dnevnopolitične dimne zavese”
Tomaž Štih: »Ključna razlika med Švico in Slovenijo niso politiki, ampak volivci. Švicarski volivci od svojih politikov zahtevajo spoštovanje fiskalnega pravila, imenovanega »Schuldenbremse«, zato je njihov javni dolg okoli 30 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), naš pa se bliža 70 odstotkom. Kritična poročila Fiskalnega sveta bi nas morala razjeziti bolj kot dnevnopolitične dimne zavese, saj je javno mnenje edini mehanizem, ki ga ima Fiskalni svet na voljo: ne more izrekati sankcij, lahko le opozarja na neustavno stanje javnih financ. Zadnje poročilo jasno pokaže, da milijardni minus ni posledica kriz, ampak predvolilnega populizma: popravkov plač v javnem sektorju in nerealnih napovedi proračunskih prihodkov. Naš narod bi to povedal še jasneje — minus je posledica zapravljivosti in nesposobnosti vladajoče koalicije. Pravilo palca fiskalnega pravila je preprosto: v letih gospodarske rasti presežki, v kriznih letih pa njihova poraba, razvlečeno skozi cikel. Slovenija pa ustvarja neskromen primanjkljaj kljub skromni rasti. Spomladi se bomo odločali, ali so za Slovenijo pomembnejše odgovornost in resnične prioritete ali lahkomiselnost ter poceni estradne in zunanjepolitične predstave.«
*Tomaž Štih je računalniški informatik in publicist, nekdanji svetovalec finančnega ministra Janeza Šuštaršiča. Zadnja leta živi v Veliki Britaniji, hkrati pa je pozoren opazovalec dogajanj v slovenskem družbenem in političnem prostoru.
