Piše: Anamarija Novak
»Vsakomur toliko, kolikor potrebuje.« (K. Marx). S tem citatom se začne že večkrat omenjena publikacija z naslovom Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma, ki jo je leta 2008 izdalo Ministrstvo RS za pravosodje.
Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije je leta 2008 izdalo publikacijo z naslovom Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma. Prva Janševa vlada je namreč pri pregledovanju arhiva Vlade Republike Slovenije decembra 2007 med obsežnim gradivom, ki je v njem shranjeno, naletela na posamezne izredno zanimive dokumente o privilegijih, ki so jih v obdobju socializma uživali najvišji slovenski politični in državni funkcionarji. Dokumente sta zbrali Marta Milena Keršič in Neža Stres.
Nekateri »bolj enaki« od drugih
Politični sistem od leta 1945 do 1990 je širil enotnost delavskega razreda, iz omenjenih dokumentov o privilegijih takratnih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji pa je razvidno, da so bili nekateri »bolj enaki« od drugih. Na to je opozoril tudi naš bralec Stane Kodba, ki je zbral in poslal na uredništvo niz dokumentov iz naslova Podeljevanje izjemnih pokojnin, priznavalnin in drugih prejemkov, in ob tem zapisal: »Podobno kot pred kratkim nesorazmerno povečanje plač nekaterim javnim uslužbencem in funkcionarjem razburja še višina dodatkov k pokojninam, kot jih opredeljuje zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU). Še posebej razburja višina dodatka. Ne gre za pregovorno ‘fovšijo’, predvsem gre za živ spomin na čase najrazličnejših privilegijev, ki so jih bili deležni ‘tovariši in tovarišice’, njihovi nasledniki pa so jih še danes. Luksuzna stanovanja v zaplenjenih vilah, avtomobili, šoferji in služabniki, ločene trgovine in drugi lokali, posebna letovišča, izbrane gledališke lože, oprostitev plačevanja računov so le nekateri poleg hkratno dodeljenih priznavalnin, ki so razvidne iz v nadaljevanju priloženih dokumentov o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v Sloveniji v obdobju socializma.«
Republiške priznavalnine leta 1982
Kodba je tako spomnil na dokument iz 20. maja 1982, v katerem je informacija v zvezi s podeljevanjem republiških priznavalnin in priznavanjem izjemnih pokojnin. V njem lahko med drugim beremo, da »lahko republiške priznavalnine prejmejo občani, ki so posebno zaslužni za obrambo in celovitost slovenskega ozemlja in za pravice narodnih manjšin, občani – predvojni člani komunistične partije in organizatorji naprednih delavskih gibanj, udeleženci oktobrske revolucije in španske državljanske vojne, občani, ki so posebno zaslužni za narodnoosvobodilni boj, narodni heroji, imetniki ‘partizanske spomenice 1941, komandni in drug vodilni kader v vojaških enotah odredov, brigad in višjih vojaških enot, vodilni člani okrožnih in višjih političnih vodstev ter občani, ki so posebno zaslužni organizatorji gospodarstva in družbenih dejavnosti v povojni socialistični graditvi, ter občani, ki so posebno zaslužni za razvoj in ugled slovenske kulture, znanosti in umetnosti«. Prav tako iz omenjenega dokumenta lahko izvemo, da je bilo v letih 1977−1981 podeljenih 79 izjemnih republiških priznavalnin, »od tega v letu 1981 le 6, v letu 1982 pa doslej 143«. Tako je država na dan 30. april 1982 imela na seznamu 752 prejemnikov republiških priznavalnin (tu so vštete tako osebne kot družinske). »Občinskih priznavalnin je bilo po stanju 30/4-1982 13.331. Nekateri prejemniki priznavalnin, zlasti tisti brez pokojnin, prejemajo hkrati republiško in občinsko priznavalnino oziroma pomoč,« so dodali.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
