Piše: C. R.
V jugovzhodni Sloveniji je v zadnjih letih vse bolj priljubljen turizem v zidanicah. Obiskovalcem poleg doma pridelanega vina ponujajo tudi pogostitev in prenočišča, nekatere zidanice imajo tudi wellnes.
Oddih v njih iščejo predvsem tuji gostje, ki si želijo miru, hkrati pa jim zidanice služijo kot izhodišče za obisk širše okolice.
Tako imenovani zidaniški turizem je zaživel predvsem v času epidemije covida, ko so obiskovalci iskali nastanitve, kjer bi se izognili množicam, in ker niso mogli potovati v druge občine. Takrat so v zidanicah prevladovali domači gostje, po epidemiji pa se je tehtnica obrnila v prid tujih, poroča STA.
Na območju Dolenjske, Bele krajine in Posavja sta obiskovalcem na voljo dve vrsti zidanic. Prve so t. i. odprte zidanice, kjer lahko dobijo domače vino in narezek, v tistih z registrirano dejavnostjo pa tudi drugo pijačo in hrano. Druga vrsta pa so zidanice, vključene v projekt Turizem v zidanicah, ki obiskovalcem nudijo tudi nastanitev.
Projekt Odprtih zidanic vodi Društvo vinogradnikov Trška gora. Vanj je po besedah predsednika Marjana Lisca vključenih 11 zidanic s Trške gore nad Novim mestom in okolice. Pet zidanic ima nekoliko širšo ponudbo in sprejemajo tudi skupine, šest pa je manjših, kjer obiskovalec dobi samo narezek in vino, ki ga pridela lastnik.
Odprte zidanice letno zabeležijo okoli 5000 obiskovalcev, pri čemer se obisk počasi povečuje. Število obiskovalcev skušajo povečati tudi s projektom Transverzala odprte zidanice, ki vključuje kartico zvestobe. “To pomeni, da obiskovalec zbira štampiljke. Ko jih zbere določeno število, dobi majico Odprte zidanice, če obišče vse zidanice, pa dobi nahrbtnik”, je predsednik društva povedal za STA.
Vinogradnik Srečko Krnc ima zidanico na vrhu Trške gore, pod cerkvijo Marijinega rojstva. Kot je povedal za STA, se je projektu Odprte zidanice pridružil v želji po promociji svojega vina in boljši prodaji. Zidanico ima večinoma odprto konec tedna, po dogovoru tudi med tednom, če bi gostje spili več kot kozarček ali dva. Ponudi svoja vina, kot so cviček, modra frankinja in mešano belo, ter suhi narezek.
“Sprva je bilo povpraševanje kar dobro, zdaj se je nekoliko zmanjšalo. Ljudje namreč vina ne pijejo več toliko kot nekoč,” pravi. Omejen je tudi s tem, da lahko ponudi zgolj vino in narezek, posebej če prideta družina ali širša družba. “Vsi namreč ne pijejo vina in bi spili še kaj drugega, česar pa ne morem in ne smem postreči,” je dejal.
Projekt Turizem v zidanicah vodi in trži Razvojni center Novo mesto. Vanj je vključenih okoli 45 zidanic z območja Dolenjske, Bele krajine in nekaj tudi s Kozjanskega. Za razliko od odprtih zidanic turistične zidanice gostom nudijo tudi bivanje. Lani so zabeležili več kot 8000 nočitev, od tega je bilo dobrih 70 odstotkov tujih gostov, je povedala.
Največ obiskovalcev je parov, pa tudi družine. Domači gostje ponavadi pridejo za dva do tri dni, tuji za dva do pet dni, nekateri tudi za dlje. Imeli so že primer, ko so prišli za štiri tedne.
Domači gostje v zidanice pridejo zaradi oddiha, da najdejo naravo in mir, tuji pa jih uporabijo tudi kot izhodišče, da si ogledajo še druge slovenske znamenitosti, kot so Bled, Postojnska jama in drugo.
Običajno so zidanice registrirane za štiri osebe, nekatere tudi za pet ali šest. Glasne zabave niso dovoljene, gostje morajo med 22. uro in 6. uro upoštevati nočni mir.
Najem zidanice za dve osebi stane od okoli 80 do 150 evrov na noč.
Slovenija ni edina država na svetu, ki pozna zidanice, so pa slovenske edinstvene v svoji tradicionalni obliki in funkciji. Uradnih podatkov, koliko jih je pri nas, ni, jih pa je mogoče najti ob mnogih vinogradih. Po podatkih statističnega urada je bilo leta 2020 v Sloveniji 32.044 vinogradov.
Na območju Dolenjske je največ zidanic na Trški gori. Novomeška občina v Sevnem ureja izhodiščno točko, kjer bo mogoče parkirati ob obisku. Izposoditi si bo mogoče tudi električno kolo ali pa svoje kolo pustiti v kolesarnici in se na Trško goro odpravili peš.
