Piše: Vida Kocjan
Slovenija pri plačah zaposlenih spada v skupino pretežno evropskih držav z najvišjo davčno obremenitvijo dela. Vladajoča koalicija je davčni primež v treh letih povečala za okoli 3 odstotne točke ali skoraj za desetino. Zaradi sprememb zakona o dohodnini ter sprejetih dodatnih davkov in prispevkov bodo zaposleni v obdobju 2023−2026 prikrajšani za 2.110 do 5.200 evrov.
Stanje je za gospodarstvo in posledično tudi zaposlene nevzdržno. Na razbremenitve, ki jih je vlada že ob začetku mandata obljubljala, pa v gospodarstvu še kar čakajo. Na to je vlado prejšnji teden opozorila tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Od vlade pričakujejo nujno razbremenitev plač zaposlenih. V GZS so pripravili tudi svoje predloge za to, kar pomeni, da si vlada ne more več zatiskati oči in se izgovarjati, da »delajo, pripravljajo, preučujejo itd.«.
GZS je namreč pripravila fiskalno vzdržne spremembe tako na področju socialnih prispevkov kot dohodnine, ki bi prinesle zaposlenim višje plače.
Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS, je ob tem opozorila, da se je »poslovno okolje v Sloveniji v zadnjih letih močno poslabšalo«. V gospodarstvu so zaskrbljeni, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem je slovensko gospodarstvo. Nahtigalova je še dodala, da so bila podjetja v Sloveniji v zadnjih treh letih deležna številnih novih finančnih obremenitev države. GZS je zato opravila analizo, za koliko so se povečali davki in prispevki zaposlenih, ki neposredno znižujejo njihove plače. Ugotovili so, bodo zaposleni z minimalno bruto plačo zaradi do sedaj sprejetih dodatnih davkov in prispevkov (vključno z dolgotrajno oskrbo) izgubili od leta 2023 do prihodnjega leta 2.100 evrov neto dohodka, zaposleni s povprečno plačo 3.600 evrov in zaposleni z 2-kratnikom plače pa 5.200 evrov.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
