Piše: Bogdan Sajovic
S prof. dr. Bogomilom Ferfilo smo se med drugim pogovarjali o Trumpovih napovedanih reformah, težavah pri njihovi implementaciji, Kitajski, Grenlandiji in napovedi povečanja izdatkov za oborožitev v zavezništvu NATO.
Prof. Ferfila, v teh prvih dnevih svojega mandata se je novi ameriški predsednik Donald Trump očitno resno lotil dela. Izvršilni ukazi kar letijo z njegove mize …
Drži, zelo se je zagnal in večina teh izvršilnih ukazov je še kako potrebna. Seveda pa bo kaj kmalu naletel na odpor, pravzaprav se je ta že začel.
Vložene so že vsaj tri tožbe na zvezna sodišča zaradi izvršilnih ukazov, ki jih je izdal novi predsednik. Ne smemo pozabiti, da šteje ameriška zvezna birokracija okoli poltretji milijon ljudi, in to brez oboroženih sil. Trumpovi izvršilni ukazi bodo prizadeli ogromno število teh birokratov in kot na dlani je, da se ne bodo vdali brez boja ter bodo posegli po vseh sredstvih, da bi jih preprečili ali vsaj odložili za kar se da dolgo časa. Zatorej je vprašanje, koliko svojih napovedanih reform bo lahko Trup dejansko izvedel.
No, kot predsednik in vrhovni poveljnik ima pravico, da lahko deloma to stori prek teh izvršilnih ukazov.
Lahko, vendar pa bodo birokrati vedno skušali prikazati, da so ti ukazi vsej deloma v nasprotju z obstoječimi zakoni ali ustavo.
Glede nekaterih reform, ki jih je napovedal, pa bo moral tako ali tako najprej razveljaviti zakone, ki jih je že sprejel kongres, oziroma bodo potrebni novi zakoni, in čeprav imajo republikanci ta čas večino tudi v obeh domovih zveznega kongresa, je ta večina precej tesna.
Štiri glasove večine v zveznem predstavniškem domu in šest v senatu, poleg tega podpredsednikov glas, če bi bilo glasovanje v senatu neodločeno …
No, vidite, zelo na tesno bo šlo pri zakonodajnih predlogih. Treba je vedeti, da so senatorji in poslanci v Združenih državah Amerike precej bolj avtonomni pri svojem glasovanju, kot so recimo poslanci pri nas. Večina pri glasovanju torej ni tako samoumevna, včasih so potrebna dolga pogajanja, tudi ko gre za glasove poslancev lastne stranke.
Kar pa zadeva spremembe ustave, je to sploh veliko težje, kot denimo v Evropi. Potrebna je dvetretjinska večina v obeh domovih zveznega kongresa, potem pa še ratifikacija po posameznih zveznih državah − spremembo morajo ratificirati tri četrtine zveznih držav, da postane veljavna.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
