Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Teden je bil usoden za generalnega direktorja policije Senada Jušića. Lansko odločitev sodišča, da je vlada kršila zakon, ko je Jušića na vrh policije postavila brez vodstvenih izkušenj, je Robert Golob dva meseca ignoriral. Dokler se ni oglasil Milan Kučan. Kučan je novinarki POP TV Žani Vrtačnik na Dražgošah najprej prijazno namignil, da ni gotovo, ali bo na POP TV še imela službo. In to s pripombo: “Sad te ima, sad ne nema”.
Na TVS pa je zvečer Tanji Gobec, ki brez ustrezne izobrazbe po tem, ko so tudi tam vladajoči izvedli čistko, vodi oddajo Politično, razkril še, da lahko sedanja vlada ostane do konca mandata, čeprav pogosto ravna kot slon v trgovini s porcelanom. Pred opozicijsko interpelacijo proti Boštjanu Poklukarju, o kateri si ga je drznila vprašati sicer do Kučana in levice prijazna Gobčeva, pa je pripomnil, da o zakonitosti izvolitve tako pomembnega funkcionarja kot je generalni direktor policije Jušić ne sme biti dvomov.
Jušić je takoj za tem odstopil. Vrag je vzel šalo. Kučan, če smo natančnejši.
Ko je odstopil, se je Jušić javno zahvalil notranjemu ministru Poklukarju in vladi Roberta Goloba. Za zahvalo je imel tehten razlog: nobena druga vlada v zgodovini države ga na ta položaj ne bi imenovala in obdržala celo, ko je sodišče odločilo, da so z imenovanjem kršili zakon. Takšnih norcev na oblasti še nismo imeli. Na policiji so Golobovi izvedli že dve čistki, eno proti svojim lastnim. Tudi na RTVS je po čistki že odletel tudi njihov lasten direktor Zvezdan Martić, ki so si ga nastavili. Na policiji ta teden že drugi njihov generalni direktor. Prvi je bil Boštjan Lindav.
Sad te ima, sad te nema.
Golob po poti Orbana
Politične čistke na vseh koncih in politično nastavljanje svojih brez kvalifikacij, je tako dramatična zloraba oblasti, da ni nenavadno, da so v evropski ljudski stranki (EPP), ki je najmočnejša v Evropi, našo državo že uvrstili med bolj problematične, ko gre za vladavino prava. Tam pri Madžarski. Če je v prejšnjem mandatu vladi Janeza Janše opozicija podrejanje medijev (ne pa policije) lažnivo podtikala, ker nobenih predčasnih zamenjav na vrhu največjih medijev ni bilo, se nam zdaj res dogaja vse to. In pri tem ne smemo biti naivni. Problem je pri nas tudi sodstvo. Ustavnemu sodišču je, denimo, spodletelo na celi črti, ko bi moral zaščiti RTVS pred politično čistko. V državo je privihrala takratna liberalna evropska komisarka Věra Jourová, da bi zaščitila oblast Roberta Goloba iz iste skupine, in nenadoma na ustavnem sodišču ni bilo več večine za nič, celo za zadržanje čistk, dokler ne presodijo, ne več. Štirje sodniki so preglasovali pet sodnikov pred tem in dovolili nadaljevanje.
Takšna država smo. In bomo.
Da si je vlado ob Jušiću drznilo zaradi zlorabe oblasti, da bi dosegli kadrovske čistke nižje v policiji, obsoditi sodišče, je bilo deloma celo presenečenje. Interese levice praviloma branijo. A spor je nastal na levici sami, ker je Golob čistil že svoje: ministrico Tatjano Bobnar in v.d. generalnega direktorja policije Lindava. Če bi spor sprožil kdo iz desne, verjetno ne bi uspel. Sodstvo pri nas je za politično levico, ki jo simbolizira Kučan, praviloma uslužen podsistem, ki z nepoštenim sojenjem redno obračunava s ključnimi politiki desnice. S sesuvanjem Franca Kanglerja so nekoč spravili iz parlamenta SLS. Že desetletja pa je njihova tarča redno Janez Janša, ki je bil že večkrat obsojen po montiranih političnih procesih, ker si je levica nastavila uslužne tožilce in sodnike. V primeru Patria so ga celo v času kampanje strpali v zapor, ustavno sodišče pa je pozneje vse sodbe soglasno razveljavilo kot konstrukte mimo realnosti in celo primer nepoštenega sojenja. Janšo so obsodili tudi, ker si je Mojci Pašek Šetinc drznil na omrežju X napisati, da za majhen denar kot odslužena prostitutka služi Kučana, ker so tam že spet pri poročanju lažnivo diskreditirali SDS kot nacističnega notranjega sovražnika. Kaznovali pa so ga tudi, ker je po vojni judovski družini Moskovič zaplenjeno vilo, zadnja desetletja centralo SD, označil za ukradeno. Vilo so oblasti po vojni, oblast je bila komunistična partija, predhodnica SD, res ukradle. Kot še številne za takratne nove oblastnike. Šele po desetletjih je totalitarna država dedičem izplačala nekakšno odškodnino. SD je po vojni ukradeno stavbo od države, katere oblast je bila prej in takrat, dobila z menjalno pogodbo za del današnje stavbe parlamenta, v katerem je posloval centralni komite komunistične partije. Stavbo centralnega komiteja so zamenjali za po vojni ukradeno vilo. Menjava se je zgodila takoj po osamosvojitvi, ko je vladal Janez Drnovšek. S SD.
Janševa oznaka ukradena vila je bila točna. Sodna odločitev pa je sramota za sodstvo demokratične države. Zdaj to vilo SD prodaja, da bi pokrila milijon in pol težko luknjo, ki jo ima v bilanci že skoraj dve desetletji. Tako je financirala kampanje. Pravna država nikoli ni opazila, da je narobe, ker pomembna stranka ne plačuje svojih računov. Ker je z leve. Nekoč Kučanova.
Mogoče le pri nas.
Janšo pa sodišče po še enem od montiranih procesov preganja tudi, ker bi naj nekoč iztržil nekoliko preveč za nepremičnino ob Soči, ko je kupoval stanovanje v Ljubljani.
Kučan Goloba še ne bo obiskal
Tu je dobro opozoriti na Milana Kučana, ko je pomagal spraviti na oblast Roberta Goloba po kršenju zakona v državnem GEN-I, kjer so Golobu dolga leta izplačevali astronomsko plačo in nagrade mimo zakona Mateja Lahovnika, ki je bil sprejet v času vlade Boruta Pahorja, da v državnih podjetjih in bankah ne bi preveč kradli z astronomskimi nagradami za politično nastavljene vodilne. V štirih letih je Golob dobil za kak milijon evrov preveč plače, pozneje pa se je že kot šef vlade odrekel še dodatni milijonski nagradi.
“V tržnem gospodarstvu, za katero se zavzemajo tudi tisti, ki mu to očitajo, najbrž visok dohodek ni greh, seveda, če je zaslužen.” Tako je Golobove plače in nagrade v državnem GEN-I in povsem državni energetiki opravičil Kučan tik pred zadnjimi volitvami.
Ni greh. Janšo pa za vsoto, ki je v primerjavi s tem čisti drobiž, preganjajo že desetletja.
Za ene je greh vse. Za druge ni greh nič.
Zdaj je Kučan Golobu stopil v bran v težavah in sporočil, da napake vladanja zadnja leta niso tako hude, da bi že moral obiskati Goloba in mu sporočiti, da je čas za slovo in predčasne volitve, ker bo sicer le še slabše in bo zanesljivo zavladal Janša, če spet ne angažirajo sodišč ali kakšnih podobnih res skrajnih sredstev, kar ni brez tveganj.
Takšni obiski Kučana so v preteklosti že bili. A za to, da vlada ostane še leto dni, je zdaj treba tudi koga žrtvovati. Jušića.
Cilj Kučana je gotovo, da v tem mandatu še utrdi svojo dediščino in ni slučaj, da Asta Vrečko s koalicijo ravno poskuša uzakoniti velikanske dosmrtne dodatke k pokojninam tudi za kulturnike, ki so nagrade dobili še v času komunizma. Prešernovi nagrajenci bodo ob 30.000 evrov nagrade dobili povprečno še okoli 400.000 evrov nezasluženega pokojninskega dodatka.
Na račun drugih upokojencev.
Simbol idealne nagrajenke je Svetlana Makarovič, ki ji je Asta Vrečko s kršitvijo zakona že podarila 8.300 evrov, ker je pred desetletji širila sovraštvo proti katoliški skupnosti, ko je zavrnila, da bi Prešernovo nagrado dobila hkrati z duhovnikom. Vedno je tudi branila mite komunizma. Za Kučana.
Denimo, mit o Dražgošah, kjer je Kučan ta teden opozoril, “sad te ima, sad te nema”. Slavljenje tega mita so komunisti pred propadom socializma sprožili tako, da so oskrunili grobove prebivalcev Dražgoš, ki so jih umorili okupatorji. Njihove kosti so izkopali iz grobov, v katere so bili cerkveno pokopani, da so okostja spravili v kostnico spomenika za obisk Josipa Broza Tita in Edvarda Kardelja, ki sta tja prišla tik pred smrtjo.
Sad te ima, sad te nema.
Trupla so bila v kostnico prenesena brez cerkvenega obreda, ki so ga nekoč pomorjenim zagotovili celo tuji okupatorji, izgubili pa so mrtvim Dražgošanom komunisti celo imena in ne le križe.
Si lahko zamislite večji škandal in sramoto za našo državo, da to še slavijo?
Je mogoč.
Še večja sramota je, ko tam paradira Urška Klakočar Zupančič v rdečih škorenjčkih in ji očitno še na misel ne pade, kaj simbolizirajo: strahovito trpljenje ljudi pod nacisti, fašisti in komunisti. Vsi so brutalno zlorabljali oblast.
Kako nizko so pripravljeni poklekniti aktivisti prejšnjega režima, tipa Svetlana Makarovič, v obrambi grozodejstev, katerih žrtev so navadni ljudje, je pokazalo zmerjanje novinarja Jožeta Možina, ki na TVS velja za tiste, ki “niso naši” in si upa zlorabe tudi kritizirati.
Tako je Makarovičeva ozmerjala novinarja: “Kdo poklicni je lažnivec, kdo potvarja zgodovino, kdo ponižni hlapec vlade, o, poznamo ga, Možino! To zmenè, nikoli sito, našla svinja je korito, žre, se baše in kozla, itak drugega ne zna. Izkozlal je Pričevalce, stopil je med izdajalce. Koncentracija sovraštva, kombinacija laži in poceni nastopaštva, obrekljivec brez časti, pljuval bi po partizanstvu, v rit je zlezel domobranstvu, rdeče zvezde se boji! Partizanstvo je vrednota, domobranstvo pa sramota, Dražgoše okrvavljene kraj so častnega spomina, smrt fašizmu, smrt janšizmu! Jezik za zobe, Možina!“
Projekt velikanskih privilegijev za prejemnike Prešernovih nagrad, tudi tistih iz komunistične preteklosti, so v odboru za kulturo DZ vladajoči s sedmim glasovi za in petimi proti že znova podprli. A ni gotovo, da bo Vrečkovi, Hanu in Golobu uspelo na seji DZ, ki se začne jutri, ukiniti veto, ki ga je državni svet izglasoval pred novim letom. V opozicijski SDS je slišati, da bi dodeljevanje nezasluženih pokojnin eliti, ko drugim upokojencem zaslužene pokojnine oblasti znižujejo z dodatnimi prispevki, lahko ustavi tudi referendum.
Na referendumu pa se lahko vladajočim zalomi.
In ko se zalomi, lahko gre po zlu še veliko več kot ti nori privilegiji, ki jih uzakonjajo svojim.
Kot je to opisal Kučan: “Sad te ima, sad te nema”.
