Piše: G. B.
Več sindikatov s prvopodpisanim Sindikatom delavcev trgovine Slovenije je ministru za delo Luki Mescu poslalo poziv z zahtevo za dostojno minimalno plačo. To se je zgodilo praktično takoj po tistem, ko je premier Robert Golob poslal javnim uslužbencem pismo, v katerem je kakor poudaril svoje zasluge za sporazum med vlado in sindikati javnega sektorja.
A očitno je jesenski sporazum med Golobovo vlado in Štrukljevimi sindikati sprožil predvsem domino efekt. Sedaj se namreč oglašajo ostali sindikati. Pozivajo, naj se pri uskladitvi minimalne plače poleg dejanske inflacije upošteva tudi rast povprečne plače oziroma da naj se plače uskladijo v enakem odstotku kot pokojnine.
Sindikate skrbi, da naj bi se višina minimalne plače letos ponovno uskladila zgolj z zakonskim minimumom. “To bi za številne delavke in delavce, ki prejemajo minimalno plačo in opravljajo družbeno nepogrešljivo delo, pomenilo ponovno prikrajšanje in še dodatno zmanjšanje kupne moči, kar bi za zaposlene in njihove družine pomenilo dodatno poslabšanje življenjskega standarda,” so v Sindikatu delavcev trgovine Slovenije zapisali v javnem pozivu, pod katerega se je podpisalo več sindikatov. Prepričani so, da stopnja inflacije, ki se uporablja pri usklajevanju minimalne plače, ne odraža dejanske rasti življenjskih stroškov gospodinjstev v Sloveniji.
“Pozivamo vas, da pri uskladitvi minimalne plače upoštevate tisto mero inflacije, ki odraža rast življenjskih stroškov ter je ugodnejša za delavke in delavce, saj bi s tem vsaj približno ohranili kupno moč prejemnic in prejemnikov minimalne plače,” so zapisali. Nesprejemljivo se jim zdi, da se v času visoke rasti dobičkov in uvajanja plačne reforme, s katero naj bi se plače funkcionarjev zvišale tudi do 70 odstotkov, “varčuje” na najslabše plačanih delavkah in delavcih. Poudarjajo, da se s tem še dodatno poslabšuje njihov družbeni položaj, saj je že ob lanski uskladitvi rast minimalne plače (4,2 odstotka) močno zaostala za rastjo povprečne plače (9,7 odstotka). “Trenutna minimalna plača (902 evra neto) ne presega niti praga tveganja revščine za leto 2023 (903 evrov). V kolikor bi se tudi letos odločili za zgolj minimalno uskladitev minimalne plače, se bo zaostanek za povprečnimi plačami še povečal,” so zapisali.
Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luku Mescu tako predlagajo dve možnosti za uskladitev plač. Prva je, naj se poleg dejanske inflacije upošteva tudi rast povprečne plače, tako da bi se minimalna plača uskladila vsaj za 3,5 odstotka, druga pa, naj se pri uskladitvi minimalne plače upošteva enak odstotek uskladitve kot pri uskladitvi pokojnin, kar naj bi predvidoma znašalo 4,6 odstotka. Ob tem so spomnili na obljubo iz koalicijskega sporazuma: “Tudi v naprej si bomo prizadevali za realno rast minimalne plače.” Sindikati pozivajo, naj to ne ostanejo le prazne besede.
Pod poziv so se podpisali tudi Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat kulture in narave Glosa, Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije, Svobodni sindikat Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije, Sindikat osebne asistence, Sindikat za ustvarjalnost in kulturo ZASUK ter Center za družbeno raziskovanje.
Ne glede na to, da je že sam institut minimalne plače problematičen in ima neugodne stranske učinke na blaginjo, pa je zadnja sindikalna zahteva velika klofuta Golobovi vladi.
Golobovo predvolilno pismo javnim uslužbencem izgleda takole:
Volitve pred vrati @JJansaSDS pic.twitter.com/1XnqO2H8NN
— Roman Leljak (@RomanLeljak) January 14, 2025
