Piše: Edvard Kadič
Potrditvena zmota je miselna »napaka«, zaradi katere iščemo in verjamemo predvsem informacijam, ki že potrjujejo naše prepričanje. Izogibamo se podatkom, ki se ne skladajo z našimi pogledi, in tako krepimo svoja prepričanja, namesto da bi jih preverili. To vedenje ni samo osebna težava, ampak vpliva na celotno družbo, še posebej na politiko. V Sloveniji ima potrditvena zmota globoke korenine v povojnih komunističnih pobojih in ideoloških delitvah, ki so še vedno prisotne v političnem prostoru.
Po drugi svetovni vojni je komunistična oblast uspešno odstranila intelektualce, ki niso podpirali njenega režima. Nekateri so morali zapustiti domovino, drugi so bili zaprti, tretji celo ubiti. Partija je prevzela nadzor nad izobraževanjem, mediji in družbo ter vzpostavila sistem, v katerem je bil edino pravilen pogled tisti, ki je potrjeval partijsko ideologijo. Sčasoma so ljudje izgubili sposobnost kritičnega razmišljanja in postali ujetniki enoumja.
V takšnem okolju se je razvila močna ideološka pripadnost, ki se je prenesla tudi na mlajše generacije. Družba se je razdelila na nasprotne tabore, kar povzroča, da danes mnogi vztrajajo pri svojem prepričanju in zavračajo informacije, ki bi lahko spremenile njihove poglede. To vodi do vedno večje polarizacije, kjer posamezniki postajajo vse bolj prepričani o svojem prav, ne da bi se vprašali, ali so nemara v zmoti.
Ta pojav je še posebej izrazit v sodobnih političnih debatah in na družbenih omrežjih. Na teh platformah se informacije hitro širijo, vendar pogosto le potrjujejo že obstoječa prepričanja uporabnikov. Tako živimo v ideoloških »mehurčkih«, kjer smo obkroženi z ljudmi, ki mislijo podobno kot mi, in s stališči, ki samo potrjujejo naše prepričanje, brez pravega stika z drugačnimi pogledi. Na ta način potrditvena zmota preprečuje, da bi razmislili o možnosti, da se motimo.
Lep primer so bile izjave poslanca Lenarta Žavbija o »neonacistih« med poslanci in poveličevanje partizanov kot »svetnikov«. Pozor, 70 let po drugi svetovni vojni! V času, ko je na voljo vedno več informacij o dejanskem dogajanju in delovanju Komunistične partije po vojni v Sloveniji in v Jugoslaviji.
Zanimivo, da ima potrditvena zmota tudi fizično komponento. Ko prejmete potrditev svojih pogledov, vaši možgani sproščajo dopamin, hormon, ki povzroča prijeten občutek. To nas spodbuja, da vztrajamo pri svojem prepričanju in se izogibamo informacijam, ki bi lahko v nas povzročile dvom ali nelagodje. Tako postanemo »zasvojeni« z lastnimi prepričanji.
Takšen mehanizem ustvarja omenjene »mehurčke«, kjer smo obdani le z informacijami, ki potrjujejo naš svetovni nazor. Ko gre za politiko, postaja polarizacija še večja, saj ljudje nimajo več stika z nasprotnimi pogledi, sposobnost kritičnega razmišljanja pa se vse bolj zmanjšuje.
Da bi zmanjšali vpliv potrditvene zmote, se moramo naučiti kritičnega razmišljanja in poslušanja drugačnih mnenj. V že tako razdeljeni družbi je to še posebej pomembno, saj potrditvena zmota dodatno ločuje ljudi na »naše« in »njihove«. Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi nagnjeni k potrditveni zmoti in da svoje poglede redno preverjamo tudi s poslušanjem nasprotnih mnenj. Pomemben korak je zato odprt dialog in iskanje stika z drugačnimi pogledi. Na ravni družbe je zelo pomembno, da izobraževanje in spodbujanje kritičnega razmišljanja spodbujata to vlogo.
Potrditvena zmota močno vpliva na slovensko družbo in politiko, saj ustvarja vse večjo polarizacijo in omejuje odprto razpravo. Naša sposobnost preseganja ideoloških razlik je odvisna od tega, koliko se zavedamo vpliva potrditvene zmote in koliko smo pripravljeni prisluhniti različnim informacijam. Pomembno je, da se izogibamo pastem potrditvene zmote in razvijamo sposobnost razmišljanja, ki presega naše trenutne poglede.
Da bi demokracija ostala zdrava, je nujno ustvariti prostor za odprt dialog, kjer se lahko srečamo s pogledi, ki jih morda sprva ne odobravamo. Le tako bomo lahko ustvarili prihodnost, ki temelji na resničnem razumevanju, svobodi mišljenja in objektivnosti – vrednotah, ki so ključne za uspešno družbo in močno demokracijo.
