Piše: prim. Janez Remškar, dr. med, zdravnik, nekdanji poslanec, sedaj predsednik Zbora za republiko
Kot zdravnik sem postal izjemno pozoren na odzive t. i. civilne družbe ob ukrepih vlade v povezavi z pandemijo COVID-a. Zakaj? Ker se je izkazalo, da je šlo za napad levega dela civilne družbe na ukrepe vlade Janeza Janše. Namenoma sem zapisal »levega«, kar bo jasno kasneje.
SARS je bila razmeroma redka bolezen; ob koncu epidemije junija 2003 je bila incidenca 8.469 primerov z 11-odstotno smrtnostjo. Od leta 2004 po vsem svetu niso poročali o nobenem primeru, povzročenim z SARS-CoV-1.
A vendar: decembra 2019 je bil identificiran drugi sev SARS-CoV-2. Ta sev je povzročil koronavirusno bolezen, pandemijo z veliko žrtvami. Svet je bil nepripravljen, nismo imeli ne zdravila ne cepiva. Leta 2020 sem pregledal dotedanje aktivnosti po svetu v povezavi z virusom SARS, ki se je pojavljal v Aziji v letih 2002-2003, povzročil kar nekaj smrti, in ugotovil, da so se v delih Azije, še posebej na Tajvanu, resno pripravili na možnost pojava enakega ali podobnega virusa. Ob izbruhu novega virusa SARS CoV 2, na Kitajskem, so na Tajvanu takoj, pred koncem leta 2019, testirali vse iz Kitajske vračajoče Tajvance, glede na prisotnosti patogenih klic. Ob tem so imeli pripravljene vse ukrepe glede mask, tako, da so jih imeli na zalogi dovolj. Pripravili so načrt, kako bodo delovale šole, podjetja, itd. Bili so, ob Singapurju, izjemno uspešni, v primerjavi z ostalim svetom, kjer je bilo smrtnih primerov veliko. Žal njihova priprava ni imela odziva v WHO, ker je njena redna članica le Kitajska, Tajvan pa je le opazovalec! Politika je, ne prvič, ljudem po svetu torej naredila ogromno škodo.
Kaj pa pri nas? Dogajalo se je nekaj podobnega, kajti mediji so s pomočjo t. i. civilne družbe, uspeli med nas razširjati celo lažne podatke! (Lep primer je bil denimo Marcel Štefančič, ki je v Studio City povabil zdravnika, ta pa je trdil, da maske nimajo smisla, da ukrepi ne delujejo, itd.) Kako pa naj bi bili ukrepi sploh uspešni, če se jih ni nihče držal? Celo poslanci so trgali maske iz obraza. Saj se spomnite! Stroka je bila v stiski! Pritisk na vlado je bil močan, politično orkestriran kot nikjer v EU v tem primeru, še posebej ob omejitvah gibanja. Ob tem v Trstu niso smeli zapuščati svojih domov dlje kot 200 metrov od stanovanja. Pri nas so bile omejitve gibanja vzete za sovražno delovanje, vladi se je očitalo, da deluje z odloki. Ali se zavedamo, da manjšinska vlada druge možnosti sploh ni imela? Ali bi bilo mogoče zakon, ob vsesplošnem spotikanju vlade iz strani politike, dela civilne družbe in medijev, sploh sprejeti? Našteti del naše družbe se je obnašal neodgovorno, z izključnim namenom strmoglaviti vlado Janeza Janše. Ni jim bilo mar za osnovno človekovo pravico, pravico do zdravja in življenja. Ali je to kaj novega za levico? Ob nasprotovanju ukrepom vlade je torej odločilno vlogo imela civilna družba.
V času sedanje vlade se še bolj izrazito kaže povezanost vlade in dela civilne družbe, ki ne opravlja svojega dela, torej nadzora vlade! Morda ni odveč omeniti kaj sodi v t. i. civilno družbo. Sem sodijo društva, ustanove, zavodi. V Sloveniji imamo okoli 27.000 takih organizacij, to pa so: prostovoljna društva, verske skupnosti, sindikati, humanitarne, kulturne, naravovarstvene, potrošniške organizacije, zbornice, športna društva, itd. Civilna družba naj bi bila del sodobne demokratične ureditve in naj bi pomagala uresničevati interese skupin, sodelovala pri informiranju, še posebej o početju tistih, ki imajo moč in vpliv, ter o njihovih napakah in zlorabah. S tem bi opravljala nadzor nad oblastjo. To je vloga civilne družbe, kot meni dr. Matevž Tomšič, čemur lahko samo pritrdimo.
Vendar pozor! Znotraj celotne civilne družbe in odnosu vlade in medijev do nje mora obstajati pluralizem med desno in levo usmerjeno politiko, liberalnimi in konservativnimi idejami, med religioznimi in ateističnimi skupinami, med organizacijami in vsi morajo na enakopraven način sodelovati v javnem življenju. Iz sociološkega stališča je jasno, da lahko napreduje le družba, ki je pluralna, vključujoča in poštena. Žal pri nas ni tako! To smo lahko videli v poteku zadnje volilne kampanje, kjer je del civilne družbe igral pomembno vlogo. Ta del civilne družba je bil ideološko in politično povsem levo enobarven, medijsko promoviran in finančno dobro podprt. Ta segment civilne družbe je pod prejšnjo vlado začutil, da mu grozi odtegnitev dela denarja, začutil, da bi lahko izgubil privilegiran položaj, zaradi česar se je močno angažiral pri rušenju vlade in delal nepopisno škodo ljudem, celo v času COVID – a z zavajajočimi informacijami. Z grozo ugotavljam, da s tem zavajanjem, ki je daleč od strokovnih podatkov, sedaj nadaljuje verjetna predavateljica direktorjem zdravstvenih zavodov Nika Kovač, z podcenjevanjem ukrepov predhodne vlade. In ona naj sedaj predava predstavnikom zdravstva. Mirno lahko rečem, da takšne zlizanosti politike in dela civilne družbe še nismo imeli, če izvzamem obdobje Jugoslavije. Sicer pa, kot je navedel Edvard Kadič, morda pa gre nastop Kovačeve jemati kot pranje možganov direktorjem, ki so povsem odvisni od vlade!
Toliko o naši civilni družbi. Res pa je, da se na drugem polu oziroma na desni sredini ne znamo ustrezno organizirati. Ni vse v denarju, misliti je treba tudi na našo mladino in marsikaj postoriti pro bono!
