Piše: Vančo K. Tegov
Ali kot mi je nekdo na »X« v odgovor na komentar ob deljenju na »X« za Anžetovo ravnanje napisal »Et tu Brutus«? ali » tudi ti?”. Brutalno ni, je pa kot Brutus. Takšne izdaje lastne načelnosti puščajo ali imajo za posledico dolgotrajno zaznamovanost. V politiki, vsaj načelni, se spremeni v letargijo, bledenje in na koncu bleda slika ali pa celo to ne.
Po nepolnih 24 ur od objave o izstopu, je že padla informacija o ustanovitvi stranke, ki ima svoj temelj v obstoječi platformi. Ter o zemljepisni in politični širini.
V izhodišču njegovega delovanja na podlagi platforme, društva, idejnemu državljanskemu projektu, je nek negativni prizvok. Prizvok »parazitiranja« na strankarski infrastrukturi, ugodnosti v Državnem zboru, pa tudi model delovanja na terenu. Vsi njegovi sedanji »merljivi« uspehi temeljijo na delu ob vsej možni podpori SDS. Fraktacija ali lomljenje od kompaktnega telesa SDS je škodljiva, bolna in deloma »mrtva« takoj ob odlomu od delujočega telesa. Logarjeve nekakšne izlete po državi kjer se sestaja z različnimi strukturami, katerim ne more ničesar obljubiti, so brezjačna kombinacija nemoči, zaletavosti in domišljavosti. Ob politični »dekoraciji« še ene že napol disidentke, pa je jasno, da se gre za bildanje ega in projekta, ki bi mu naj prinesel politični »kapital«. Ali kakšno dobro večerjo?
Mnogo slabše bo v bodoče na terenu. Obiskoval bo tiste, s katerimi ni imel vsebinskega in organizacijskega stika. S tistimi, ki so ga med predsedniško močno spodbujali (zelo dobro in močno finančno), si ne bi upal iti na spregled. Vsi tisti so ga podpirali kot integralen del SDS. Ob začetnem lomljenju vez je celo nagovarjal, da prestopijo k njemu.
Več kot očitna škoda je, da se je odločil za zanj najbolj udobno različico. Po izstopu iz stranke bo sledil izstop iz poslanske skupine in nato po sistemu »jegulje« biti dovolj neoprijemljiv v vlogi nepovezanega poslanca, ob spoznanju, da ga ustava pri tem ščiti, se lahko v »fris« reži in kaže osle dosedanjim svojim »soborcem« v poslanskih klopeh.
Ali bo Logarju ne glede na vse uspelo angažirati družbene potenciale in izrabil del družbenega »fluida« za slovensko pot v normalnost, potem se bo morda njegova izbrana pot celo izkazala za dolgoročno koristno. Še najbolj za morebiten zdrav zasuk v družbi. V nasprotnem bi njegovo angažiranje imelo zanj in za njegovo politično kariero tudi tragične posledice. Kar pa je škoda da se takšna »zvezda« ugasne prekmalu.
Ali bo to tvoja pot nova pot, srednja pot ali pot v politično pozabo in prepad?
Ali po ljudsko povedano zelo verjetno bo v slogu: »Ne krop ne voda«!
