Piše: Peter Truden
Čeprav je bila Slovenska kmečka zveza (SKZ) pod vodstvom Ivana Omana ob nastanku maja 1988 velik znanilec političnih sprememb, je danes komaj še opazna. No, res je, da se je po osamosvojitvi Slovenije preoblikovala v Slovensko ljudsko stranko (in s tem prevzela ime zgodovinske politične stranke iz časa pred drugo svetovno vojno), medtem ko se je SKZ obdržala znotraj nje kot stanovska organizacija.
Nedeljske volitve v svet Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) so sicer prinesle veliko zmagoslavje društva Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, ki ga sicer vodi Jože Podgoršek, ki je bil v času prejšnje vlade kmetijski minister po odstopu Aleksandre Pivec. S tem bo omenjeni forum imel največji vpliv na zbornico.
Hud poraz Slovenske kmečke zveze in s tem SLS
Marsikoga pa je presenetilo, kako slab rezultat je ob tem osvojila tradicionalno zelo močna SKZ. Iz objavljenih neuradnih rezultatov (klikni TUKAJ) je jasno, da je SKZ po neuradnih rezultatih osvojila samo tri sedeže v svetu zbornice. Kar pa pravzaprav niti ni presenečenje, saj je takšen razplet napovedal že glavni kandidat SLS za evropske volitve Peter Gregorčič – spomnimo, slednjemu izvolitev ni uspela tudi po zaslugi nekaterih lokalnih odborov SLS, ki so volitve raje ignorirali.
(Foto: Metod Berlec)
Že kmalu po evropskih volitvah je namreč Gregorčič pozval vodstvo SLS k temeljiti samorefleksiji (in bil pri tem grobo zavrnjen), nato pa je prišla v javnost še informacija, da je sedanji predsednik SLS Marko Balažic lagal o svoji izobrazbi. Spopad je seveda prinesel na dan dejstvo, da se soočata pravzaprav dva koncepta razvoja SLS. Prvi, ki ga zastopa Gregorčič, temelji na ambicioznem načrtu, da se SLS vrne v državni zbor kot parlamentarna stranka. Drugi, manj ambiciozni, ki ga zastopa sedanje vodstvo, pa je ohranjanje SLS na “umetnem dihanju”, kar pomeni, da bi ob rezultatu okoli dveh odstotkov vendarle dobili od države vsaj toliko denarja, da bi lahko SLS kolikor toliko funkcionirala. A kot rečeno, brez velikih ambicij, pač v slogu kruhoborstva.
Prav zaradi spopada obeh konceptov so se pojavile tudi informacije, da bi nekateri lokalni odbori SLS lahko zahtevali izredni volilni kongres stranke, kar bi lahko pomenilo skorajšnjo izvolitev Petra Gregorčiča za predsednika stranke. Vendar se glavna akterja druge strani, Balažic in Primož Jelševar, temu zaenkrat silovito upirata, tudi s pomočjo medijske kampanje (beri: naročenih intervjujev) v Odlazkovih medijih. No, nekaj je pa res, Balažic se je v intervjuju za Reporter posul s pepelom, saj naj bi prav po zaslugi izključevanja vidnih članov, kot sta denimo Franc Kangler in Marjan Podobnik, stranka izpadla iz parlamenta. Ironija zgodovine pa je, da je Kangler danes predsednik mariborskega mestnega odbora SDS, še leta 2000 pa je bil kot poslanec SLS zelo kritičen do SDS.
Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo rezultat volitev v Kmetijsko-gozdarsko zbornico dovolj velik element streznitve v SLS, da bodo terjali odgovornost vodstva, ki si že nekaj časa rešuje kožo.
Globoka država se boji tako kmetov kot SDS
No, na drugi strani pa je globoka država ob rezultatih volitev v KGZS očitno ugotovila, da bi rezultat teh volitev lahko vplival tudi na državnozborske volitve. Če bi namreč Jože Podgoršek postal predsednik zbornice (namesto dosedanjega predsednika Romana Žvegliča), bi to lahko pomenilo večjo spodbudo kmetom k uporu proti ravnanjem oblasti. Kot je znano, so kmetje proti Golobovi vladi že protestirali, vendar v zadnjem času ni bilo mogoče več zaznati protestniškega gibanja, kar pomeni, da je Golobovi vladi in njeni kmetijski ministrici, “koprski kelnarci” Mateji Čalušić uspelo pomiriti reprezentativne kmečke organizacije. Vsaj zaenkrat.
Toda ko pogledamo poročanje portala 24ur.com, lahko opazimo, da so po njihovo KGZS okupirali Janša in Cerkev. Klerojanšisti torej. Težko bi si zamislili bolj efekten dražljaj za angažiranje vseh “zdravih sil” za obrambo revolucionarnih izročil.
Nič čudnega torej, da je prav v teh dneh prišla v javnost novica, da Jožeta Podgorška preganja tožilstvo, ker naj bi mu kot ministru ena od kmetijskih organizacij plačala dopust v Bohinju, bojda v zameno za nezakonito posredovanje. Ker pa je afera prišla v javnost tik pred aprilskimi volitvami leta 2022, odstop Podgorška praktično ni imel nobenih posledic in je kmetijski resor vodil vse do prihoda Golobove vlade. KPK je nato zadevo predala tožilstvu, vendar se o tem praktično ni govorilo, vendar se že samo po sebi postavlja vprašanje podobnosti z zelo podobno logiko pri zadevi Trenta, kjer se je v vlogi obtoženca znašel predsednik SDS Janez Janša. Novico o tožilskem pregonu Podgorška je sicer objavil portal Necenzurirano, ki velja za glasilo Gibanja Svoboda, saj za njim še vedno stoji razvpita Vesna Vuković, ki je bila nekaj časa generalna sekretarka stranke. Njen naslednik Rok Marolt pa po zgolj nekaj mesecih menda odhaja s te funkcije.
