Piše: Nova24tv.si
Urška Klakočar Zupančič je zopet dobila priložnost, da sama, brez sogovornikov na drugi strani, nastopa v oddaji 24ur Zvečer in odgovarja na očitke opozicije, da želi preprečiti parlamentarno preiskavo oz. ustanovitev parlamentarne komisije. Opozicija jo obtožuje neuravnovešenih dejanj ter lomastenja po ustavi in poslovniku državnega zbora, sama pa pravi, da je domneva, da ne dovoli ustanovitve preiskovalne komisije, napačna.
Urška Klakočar Zupančič se brani, da je zadevo predala zakonodajno-pravni službi, potem ko je bila zahteva za odreditev nove parlamentarne komisije oziroma za sprejem akta o odreditvi parlamentarne preiskave vložena. Sama trdi, da je zakonodajno-pravna služba ugotovila številne pomanjkljivosti, ki so tako obsežne, da bi bila odreditev takšne preiskave v nekem delu tudi nedopustna.
V resnici so bile pripombe pravno-zakonodajne službe izključno proceduralne, ne vsebinske. Klakočarjeva bi morala kljub temu že po ustavi in poslovniku DZ sklicali sejo, saj to zahteva vsaj četrtina poslancev, a se brani, da je to sicer res, a se mora na tej seji obravnavati dopustna vsebina, če pa te vsebine ni, potem seje ni mogoče sklicati.
Zakaj? “Ko mi preiskujemo, moramo jasno vedeti, kaj preiskujemo, koga, zakaj in kaj bomo s tem ugotovili in kaj bo iz tega sledilo,” je pojasnila. “Parlamentarna preiskava ni sredstvo za politično igranje med strankami in ker to očitno postaja, bi bilo potrebno, da se čimprej sprejme novela zakona o parlamentarni preiskavi, katere predlagateljica sem sama,” pravi in trdi, da je zadeva preširoko zastavljena in se prekriva že z drugo preiskavo.
Ustava in poslovnik predsednici ne dajeta diskrecijske pravice
Kakšno sprenevedanje! Zakon in ustava nikjer ne dajeta predsednici DZ diskrecijske pravice, da presoja o tem, katera parlamentarna preiskava je in katera ni ustrezna – če četrtina poslancev preiskavo zahteva, potem se preiskava MORA izvesti.
Ne gre za neko nedoločeno, megleno zadevo
Osrednja teza obrambe Klakočar Zupančičeve je ta, da gre za meglo, ki jo koalicija prodaja, da bi pridobila politične točke. Gre za zadevo, ki je povsem konkretizirana.
Albanski medij Nacionale je pred kratkim poročal, da je posebno kosovsko tožilstvo vložilo obtožnico proti nekdanjemu vodji kosovskega energetskega podjetja KEK Nagipu Krasniqiju, ki je tesno povezan s kosovskim diplomatom Martinom Berishajem, dobrim prijateljem slovenskega premierja Goloba.
Prav Krasniqi naj bi bil vpleten v preiskave kosovske policije proti veleposlaniku Martinu Berishaju, domnevni Golobovi finančni muli. Le mesec dni pred aretacijo se je Krasniqi v Zagrebu srečal z Berishajem in drugimi energetskimi ponudniki. Med preiskavo so zasegli dokumentacijo, tri računalnike, prenosnik, mobilni telefon, USB-ključek in “druge materialne dokaze”.
Novinarji albanskega medija so izvedeli tudi to, da so v obtožnici podrobnosti o uslugah, ki naj bi jih Krasniqi dajal slovenskemu podjetju za nakup električne energije.
Kaj še potrebuje predsednica državnega zbora? Vedno bolj je videti, da držijo tisti viri, ki trdijo, da je predsednik vlade dal predsednici državnega zbora nalogo, naj na vsak način skuša sabotirati preiskovalno komisijo v DZ.
