Piše: dr. Stane Granda
Pašaluk pod vodstvom paše je bil upravna enota z določeno notranjo avtonomijo turške države. Politično je bil ostro nadzorovan, ekonomsko izkoriščan. Posledice so bile stalno družbeno in gospodarsko zaostajanje in celo nazadovanje.
Opozarjanje predvsem tujcev o podrejanju Slovenije Belgradu in usodnih posledicah se vse bolj useda v širšo slovensko zavest. Splošno nazadovanje, ne samo relativno, ugotavlja celo OECD. Prehitevajo nas države, ki so bile vedno za nami. Mnogim je čedalje manj jasno, zakaj smo se Slovenci osamosvojili in kaj imamo od tega. Polašča se nas dvom, ali smo sploh še samostojni. Belgrajski paša v osebi ljubljanskega župana, ki svojih povezav ne skriva, postaja naš absolutni vladar. Slovencem, kot je ugotovil že Prešeren, imponirajo denarni povzpetniki. Velike ideje, za sprejetje samostojne Slovenije so potrebovali več kot 70 let, sprejemajo počasi. Šele 1991 so večinsko dojeli, da jih Jugoslavija spravlja na beraško palico. Obstoječe materialno stanje je tudi eno izmed kuriv za uspehe novih obrazov.
»Ne razburjajte se za Kosovo, saj ste dobili Slovenijo,« je že nekaj časa udarno belgrajsko reklo. 70-letno mentalno gnetenje Slovencev v Jugoslaviji, nosilci so bili jugoliberalci, nato jugokomunisti, so v zadnjem desetletju nadgradili nekateri vrhunski intelektualci, ki so pred Miloševićem pribežali oziroma se dejansko zatekli na varno, v Ljubljano, kjer jim je teren pripravil župan. Tu uresničujejo svoje politične sanje. Kolesarje je vodil mož iz Belgrada. Dejstvo, da je trgovanje s starinami v nekdanji Jugoslaviji v Sloveniji zamenjal z graščinami, mu nič ne pomeni. Tudi ne, da postaja Kučanov naslednik. Zanj so ključni položaj belgrajskega paše in koristi tamkajšnjega pašaluka.
O ekoimski jugoraboti ljubljanskega paše je veliko znanega in napisanega. Hujše in usodnejše je obvladovanje javnega mnenja, kar vpliva na spreminjanje slovenskega značaja. Nedavno smo se spominjali Srebrenice. Prvič je imel spominski dan mednarodni kontekst, saj ga je razglasila OZN. Srbija zanika genocid. Tudi ljubljanski paša zločina nad Bošnjaki ni nikoli tako označil, saj sicer ne bi bil največji prijatelj srbskih voditeljev v Belgradu in Republiki Srbski. Pretresli sta nas sorodstvo, identičnost slovenskih in belgrajskih besed ter argumentov, s katerimi zanikajo klanje v Srebrenici in poboje po drugi svetovni vojni v Sloveniji. Kot bi bili enojajčni dvojčki. S Kučanovimi proruskimi mirovniki jih povezuje tudi prezir do boja za demokratično Ukrajino in Putinov posluh za teptanje temeljnih človekovih pravic ter prikrivanje zločinov. Slovenija je vse manj slovenska in vse bolj belgrajska. To je bolj zastrašujoče kot ekonomsko izčrpavanje Slovenije. Zaradi prezira do demokracije in humanizma hočejo sprejeti zakonsko novelo, s katero bi preprečili raziskovanje povojnih pobojev in izkopavanje trupel nesrečnikov, saj je to mogoče interpretirati tudi v luči prepovedi omenjanja nasprotnikov komunizma. Tega predlagatelj zgodovinar dr. Martin Premk ne skriva. Zagovorniki rdeče zvezde, srpa in kladiva se niso zmožni soočiti z lastnimi zločini in gospodarskim kriminalom ter moralnim razpadom, na katerega sta v zadnjem času opozorila primer stavbe na Litijski in obračun z Dominiko Švarc Pipan, ki kraje državnega denarja ni hotela prevzeti na svoja ramena.
Privrženci slovenske osamosvojitve so mnenja, da Slovenijo in Slovence določene politične sile načrtno uničujejo. Občutek ni izmišljen, saj sega od slovenskega zgodovinopisja − prerezati hočejo vezi s Karantanijo, nastanek Slovencev razlagajo kot izmišljijo 19. stoletja, osamosvojitev pripisujejo revoluciji in Kučanu, slovensko kulturo v imenu brezoblične urbane izrivajo iz javnosti, slabijo položaj slovenskega jezika v šolah in javnosti, trgajo vezi s slovensko manjšino v sosednjih državah, izseljencem, ki zavračajo komunizem, očitajo sovraštvo do Slovenije, ponižujejo in zaničujejo temeljna načela demokracije, brez katere samostojne Slovenije nikoli ne bi bilo … , ne zamujajo priložnosti, ki ruši slovensko samobitnost in slovenski svet vrednot. Izrabljajo celo zabavno glasbo, kar kažejo besedila znanega mariborskega hropca, ustanovnega člana nekdanjega Foruma 21, ki odkrito poveličuje obdobje totalitarizma in jugoslovanskega državnega okvira.
Tolažba z vihranjem slovenskih zastav in vzklikanjem Slovenija na športnih prireditvah je puhla. Potreben je slovenski moralni, narodni in politični preporod. Kdo ga bo pripravil? Kdo ga je sposoben izpeljati?
