Piše: dr. Andrej Umek
Še do nedavnega bi na v naslovu te kolumne postavljeno vprašanje odgovoril z jasnim ne. Do nedavnega sem bil prepričan, da se od demokratizacije in osamosvojitve Republike Slovenije tudi pri nas zavzemamo za v EU uveljavljene vrednote spoštovanja človekovih pravic, demokracije in svobode, da smo integralni del demokratične Evrope.
Zato je bil amandma na zakon o javnem redu in miru, ki ga je pred nekaj dnevi vložila vladna koalicija, zame izreden šok. Da sem popolnoma jasen, ne zato, ker je namen amandmaja ostreje kaznovati uporabo nacističnih in fašističnih simbolov, temveč zato, ker ustvarja razliko med tremi evropskimi totalitarizmi. To razlikovanje je v jasnem nasprotju z v demokratični Evropi uveljavljenim pogledom na ekvivalentnost vseh treh totalitarizmov − fašizma, nacizma in komunizma, ki je jasno zapisana v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu (Resolution on European conscience and totalitarianism), ki jo je sprejel evropski parlament 25. marca 2009 z dominantno večino 553 za, 44 proti in 33 vzdržanimi glasovi. Sprašujem se, ali nas vlada Roberta Goloba in koalicija, ki jo podpira, ne vodijo iz EU, »slovexit«, in je ta amandma le prvi korak na tej poti.
Spoštovanim bralcem te kolumne nimam namena prekrivati, da sem v pogledu ekvivalentnosti vseh treh totalitarizmov zelo občutljiv. To je pač posledica tega, kar smo jaz in moja družina izkusili pod vsemi tremi totalitarizmi. Moje starše so začeli terorizirati nacisti še pred mojim rojstvom v zimi 1934−1935. Razlog je bil verjetno to, da so sodelovali v mreži, ki je pomagala beguncem iz tretjega rajha na Zahod. Po porazu Jugoslavije v 2. svetovni vojni so nacisti očetu zaplenili vse tiste dele njegovega gradbenega podjetja, ki so bili na njihovem zasedbenem ozemlju. In to je bila velika večina. Stare starše pa so izgnali v Nemčijo, od koder se opapa ni nikoli vrnil. Italijanski okupator pa je mojim staršem prepovedal kakršnokoli poklicno dejavnost. Po tako imenovani osvoboditvi se zame in mojo družino ni kaj bistveno spremenilo. Samo ime totalitarizma je bilo drugo. Ostali smo sovražniki režima in pokradli so nam še tisto, kar sta prva dva totalitarizma pustila za sabo. Zame se je prekletstvo, da nimam moralno političnih kvalitet, končalo šele s prvimi svobodnimi volitvami leta 1990. Zato res nimam razloga, da bi med tremi evropskimi totalitarizmi delal kakšno razliko.
Predlagatelje amandmaja javno pozivam, naj odkrito povedo, kaj želijo. Sprejetje amandmaja v sedanji obliki pomeni dejansko izstop iz EU in vračanje v titoistično Slovenijo, revščino in tiranijo.
Ob vsem šikaniranju in zapostavljanju, ki sem ga doživljal v komunističnem režimu, se je rodilo novo upanje. Začela je nastajati Evropa, ki je temeljila na človekovih pravicah, demokraciji in sodelovanju. Res je počasi rasla, se poglabljala in utrjevala od skromnih začetkov Skupnosti za premog in jeklo prek Evropske gospodarske skupnosti do Evropske unije. Za vse, ki smo sodelovali pri oblikovanju Demosa in njegovem delu so bili cilji jasni: demokratična in suverena Slovenija, članica Evropske unije. Ko so bili ti cilji doseženi, nazadnje vstop v EU leta 2004, si nisem predstavljal, da se bodo v državnem zboru, ki naj bi bil porok slovenske dekoracije, pojavili predlogi, ki to demokracijo rušijo. In vendar se je to z amandmajem zakona o javnem redu in miru zgodilo.
Za konec naj bom jasen; vsi evropski demokrati se zavedamo, da je edino ekvidistanca do vseh treh totalitarizmov porok demokratičnega razvoja Evrope. In to pravilo ne bi smelo biti kršeno v nobeni od njenih članic. Predlagani amandma zakona o javnem redu in miru predstavlja jasno kršitev ekvidistance do vseh treh totalitarizmov in s tem jasen odmik od osnovnih načel, na katerih temelji naša in evropska demokracija. Zato predlagatelje amandmaja javno pozivam, naj odkrito povedo, kaj želijo. Sprejetje amandmaja v sedanji obliki pomeni dejansko izstop iz EU in vračanje v titoistično Slovenijo, revščino in tiranijo. Samo sprememba amandmaja, ki bo zagotavljala ekvidistanco do vseh treh totalitarizmov, Slovenijo v polni meri ohranja kot del demokratične Evrope.
