Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Vladnim politikom, ki se doma in v tujini na vso moč kregajo, kdaj in kako bodo priznali Palestino, je poslanec največje opozicijske stranke Žan Mahnič (SDS) predlagal, naj priznajo Jeruzalem kot prestolnico Izraela, kar so storile številne pomembne zaveznice Slovenije, med drugim ZDA, in v Jeruzalem tudi preselijo naše veleposlaništvo. Da bo veleposlaništvo naše države premaknil v Jeruzalem, ko bo ponovno prevzel vodenje vlade, je ob obisku v Izraelu napovedal tudi že predsednik SDS Janez Janša.
Vladni politiki pa se trenutno na vso moč kregajo, kako na hitro bi priznali Palestino in kdo je kriv, da je še niso. Propadli kandidat za predsednika SD Milan Brglez je obtožil državnega sekretarja v kabinetu premiera Vojka Volka, da je mimo svojih pristojnosti preprečil takojšnje priznanje. S tem je Brglez zlorabe dejansko obtožil premiera Roberta Goloba, ki je odločil, da bo vlada postopek sprožila takoj po evropskih volitvah in priznanja naše države zaradi tega ne bo v paketu s Španijo, Irsko in Norveško, ki nameravajo prihodnji teden Palestini priznati pravico do državnosti. To bodo prve zahodno evropske države po skupini socialističnih držav leta 1988, v kateri je bila tudi Jugoslavija, in pozneje še Švedske, ki bodo šle po tej poti. Medij N1 poroča, da Golob čaka na drugo skupino držav, v kateri bi bile Francija, Belgija in Luksemburg.
V ZDA nad soliranjem posameznih evropskih držav pri reševanju težav na Bližnjem vzhodu niso navdušeni. V besednjaku Roberta Goloba ob metanju Mojce Pašek Šetinc iz Svobode gre za napačno igro, če ne celo za vstop v napačno ekipo in strele na napačni gol.
Ob odločitvi ZDA, da bodo svojo prestolnico preselili v Jeruzalem, je pred volitvami leta 2018 del koalicije takratne vlade Mira Cerarja napovedal, da bodo kot povračilni ukrep takoj priznali Palestino. In to celo mimo naše vlade. V resnih državah priznanje drugih držav po tehtnem premisleku predlagajo vlade, ki v mednarodnih odnosih zastopajo državo, potrdi pa tak predlog pri nas še večina v parlamentu. Položaj, ki smo mu danes priča, da se vladajoči, denimo zunanja ministrica Tanja Fajon, na vso moč v tujini in doma prepirajo, kako bi morali ravnati, je precej sramoten. Vlade imamo, da se dogovorijo in vodijo pametno skupno politiko.
Podobno neverjetno je bilo že pred volitvami leta 2018. Takrat je skupina poslancev, v kateri so bili vsi poslanci Levice in Desusa, pa manjši del SMC, poskušala priznanje Palestine doseči brez predloga vlade in mimo postopkov, ki jih določa zakon. Niso zahtevali le razprave o priznanju Palestine kot je bilo takrat slišati po medijih. Namen so imeli odločiti. Temu bi se v kakšni bolj strogi državi reklo poskus zlorabe oblasti. Poskus puča. V tej skupini so bili tudi pomembni politiki, nekateri od teh so glasni še danes. Zahtevo za izredno sejo državnega zbora, na kateri bi odločali mimo pravil v zakonu in brez predloga vlade, sta podpisala takrat predsednik državnega zbora Milan Brglez (takrat SMC) in vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. Na vlaku, ki je nameraval povoziti pravila in svarila pravnikov, pa je bil tudi zunanji minister Karl Erjavec (Desus). A se jim je zalomilo, ker večji del SMC ni bil pripravljen kršiti pravil in zapustiti šefa vlade in svoje lastne stranke Mira Cerarja. Bojkot tega goljufanja pa sta napovedali tudi opozicijski SDS in NSi. Kustec Lipicerjeva je na koncu celo umaknila podpis. Podpis, ki je bil precej blizu nožu v hrbet Cerarju. Priznanja Palestine je padlo v vodo.
Zdaj, ko je levica še močnejša v vladi, pa čeprav po hudem porazu na volitvah, je priznanje znova v igri in znova iz tega namesto razumnega odločanja v vladi delajo javni cirkus in propagando.
Mahnič je drugačno potezo, torej priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela, da bi izboljšali odnose s to državo, ki je edina demokratična na tem konfliktnem območju, vladi predlagal s takšno razlago:
“Selitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem je skladna z izraelskim temeljnim zakonom “Jeruzalem, glavno mesto Izraela” (1980), ki uradno določa Jeruzalem kot glavno mesto Izraela. Izhajajoč iz spoštovanja suverene odločitve Izraela in pravice do samoodločbe njegovih državljanov glede glavnega mesta, selitev veleposlaništva pomeni uskladitev diplomatskih odnosov Slovenije z Izraelom z uveljavljenim pravnim in političnim redom države gostiteljice. S to odločitvijo bi Slovenija okrepila dvostranske odnose z Izraelom ter izkazala spoštovanje do izraelske kulture, zgodovine, identitete in zakonodaje. S tem bi Slovenija izrazila podporo izraelski samostojnosti, suverenosti in samoodločbi. Poleg okrepitve diplomatskih vezi bi ta odločitev prispevala tudi k spodbuditvi večje gospodarske, tehnološke in kulturne izmenjave med državama. Slovenija sledi mednarodnim pravnim normam in suvereni pravici narodov, da določijo svoja glavna mesta. Predlog, da Slovenija prizna Jeruzalem kot prestolnico Izraela in preseli svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem temelji na več dejavnikih:
Priznanje realnosti: V Jeruzalemu ima že od leta 1948 sedež izraelska vlada. V njem se nahajajo ključne državne institucije, kot so predsedniška rezidenca, parlament (Knesset) in vrhovno sodišče. Priznanje Jeruzalema kot prestolnice Izraela bi bilo zgolj formalno priznanje obstoječe realnosti.
Podpora mirovnemu procesu: Preselitev veleposlaništva in priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela bi lahko spodbudila nov zagon v mirovnem procesu med Izraelci in Palestinci. Jasno določanje statusa Jeruzalema bi lahko odstranilo eno od ključnih ovir v pogajanjih, kar bi omogočilo bolj osredotočena in učinkovita pogajanja, ki bodo sledila uničenju terorističnih organizacij pod vplivom Irana, ki preprečujejo mir na Bližnjem vzhodu.
Krepitev dvostranskih odnosov: Ta korak bi okrepil dvostranske odnose med Slovenijo in Izraelom. Izrael je pomemben partner Slovenije na področju tehnologije, inovacij in varnosti. Krepitev teh odnosov bi prinesla številne koristi za obe državi.
Mednarodni precedensi: Več zavezniških držav, vključno z ZDA, je že priznalo Jeruzalem kot prestolnico Izraela in tja preselilo svoja veleposlaništva. Pred dnevi je namero o tem izrazila Nizozemska. Slovenija bi se lahko pridružila tej skupini držav in s tem izrazila svojo zavezanost k reševanju konfliktov na podlagi realnih dejstev.”
