Piše: Vida Kocjan
Vlada je prejšnji teden sprejela sklep, s katerim je določila, da bodo na Obrežju vzpostavili začasni azilni center. V ponedeljek smo se o tem pogovarjali z Ivanom Molanom, županom občine Brežice. Govorili smo tudi o varnostni problematiki, kaj vse to pomeni za izredno uspešno občino, pa tudi o t. i. romski problematiki, ki je v Posavju čedalje bolj žgoča.
Spoštovani gospod Molan, vlada je sprejela sklep, da bo za potrebe nastanitve vlagateljev namere in prosilcev za azil na območju nekdanjega mejnega prehoda Obrežje postavila začasni azilni dom. Ali ste vedeli za to in ali je bilo to usklajeno z občino?
Za nas je bila informacija o tem, da bo vlada postavila v občini ob meji začasni azilni center popolno presenečenje, saj o tem nismo bili obveščeni. Presenečenje je veliko še posebej zato, ker vemo, da se v naši občini že pripravlja t. i. registracijski center za migrante, ki bi lahko sprejel tudi do 900 ljudi. Seveda nam je bilo takrat (ob obvestilu o nameri za vzpostavitev registracijskega centra) rečeno, da azilni center v naši občini ne pride v poštev tudi zaradi varnostnega vidika, saj se, če bi delovala oba centra (registracijski in azilni center), ne bi dalo ugotavljati, kdo so prebežniki in kdo azilanti, ki imajo čisto druge pravice (npr. prebežniki omejitev gibanja, azilanti svobodo gibanja, ipd.). Gre za samovoljno dejanje, ki je nekorektno in nesramno do lokalne skupnosti, do občanov, ker nas ni nihče o tem prej niti obvestil. Kdor je pripravljal ta sklep, se očitno sploh ni pozanimal, kakšno je stanje.
Pravijo, da bo izpostava začasna, »za čas trajanja višje sile, vendar največ za tri leta«. Tri leta je dolga doba. Očitno pričakujejo bistveno povečano število …
Najprej mislim, da je ta načrtovana izpostava azilnega centra tudi nezakonita. Dejansko bi moral imeti azilni center tudi status nastanitvenega centra, to območje ob meji v naši občini pa preprosto ni namenjeno in ni primerno za bivanje. Gre za območje, za površine in poslovne objekte logističnega centra tik ob avtocesti. Gre za poslovne objekte in za nas je nerazumljivo, da bodo ljudi nastanili v logistični center. Poleg tega gre za to, da v neposredni bližini praktično ni dejavnosti in storitev, do katerih imajo azilanti pravico dostopati – azilanti imajo svobodo gibanja, dostop do izobraževalnih, zdravstvenih storitev, trgovin, pošte … To območje tudi ni komunalno opremljeno za stalno naseljenost in prebivanje ljudi. Mislim, da so začasni naziv dali centru za azil samo zato, da se izognejo vprašanju zakonite postavitve azilnega centra. Vemo, kako lahko naredi država – imamo izkušnjo, da so leta 1991 začasno postavljeni mejni prehodi ostali tam cela desetletja. Toliko o začasnosti.
Se lahko ponovi leto 2015?
Glede na to, da je v letu 2015 na dan čez mejo v našo občino prišlo tudi do 10.000 ljudi, upamo, da se to ne more več ponoviti – takrat je bila tudi politika Evrope takšna, da so migrante iz zbirnega centra v Dobovi z vlaki vozili v Nemčijo.
Že lani je bilo več kot 60 tisoč nezakonitih prehodov, večina gre čez območje občine Brežice. Kako občani to sprejemajo, kakšne so težave?
Lani avgusta smo bili v občini Brežice glasni in zelo kritični do tega, kako država ne obvladuje nedovoljenih migracij. Migranti so se ves čas prosto gibali po naših vaseh, dvoriščih, poljih, ljudje so bili prestrašeni in vznemirjeni. Vlada nam je takrat pod pritiski prisluhnila in stanje se je delno izboljšalo. Migrante je policija prestregla na sami meji, obravnavala na policijski postaji in potem z avtobusi odpeljala naprej v azilne centre ter s tem preprečila preveliko vznemirjenje med ljudmi ob meji. S tega vidika je za naše občane zdaj bolj mirno, kot je bilo lani.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
