»Za naslednji mandat se izzivov ne bojimo. Od večjih infrastrukturnih projektov je treba omeniti celovito preureditev Železniške postaje Grosuplje z novimi nadvozi in preureditev Kolodvorske ceste v prijetno cono za pešce,« našteva grosupeljski župan Peter Verlič, ki se že pripravlja na jesenske lokalne volitve.
Gospod Verlič, kakšno vlado si zasluži Slovenija? Kje so ključne točke, težave, s katerimi se bo soočila prihodnja vlada? Je Slovenija pred usodnimi odločitvami?
Slovenija potrebuje operativno vlado, ki bo sposobna odgovoriti na težave, s katerimi se soočajo državljanke in državljani Slovenije. Na to vprašanje sicer lahko odgovorim z lokalne ravni in vam lahko povem, s katerimi težavami se srečujemo občine. To so finance. Sredstva za delovanje občin so se močno znižala. Glavarina, ki znaša 630 evrov, ni bila nikoli izplačana. Župani, ki smo se v okviru združenj pogajali s Cerarjevo vlado za več denarja, niso bili uspešni. Zastalo je tudi črpanje evropskih sredstev, vse to pa vsaj za Občino Grosuplje pomeni izpad najmanj 2 milijonov evrov proračunskih sredstev na letni ravni, brez izpada evropskih sredstev, ki jih ocenjujem na vsaj 20 milijonov evrov za obdobje enega mandata.
Zakaj?
Zaradi vašega prejšnjega vprašanja – neoperativne vlade Mira Cerarja. Tudi nameni, za katere so se črpala evropska sredstva, niso bili pravi; črpala so se namreč za tako imenovane mehke vsebine, ki so mogoče v kakšni bolj razviti evropski državi potrebni za izboljšanje socialnega položaja, v Sloveniji pa nekateri ljudje še vedno nimajo vodovoda, kanalizacije, nimajo urejene cestne infrastrukture ipd. Naj povem še to, da pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov potrebujemo več kot 30 soglasij in mnenj in ti postopki se vlečejo v nedogled v škodo prebivalcev in razvoja gospodarstva v občini.
In zaradi vladnih služb?
Ja, različnih ministrstev. Državo je ugrabilo uradništvo. Ministri pa se izgovarjajo, da so to strokovne naloge, za katere oni niso zadolženi. Zakaj pa potem imamo ministre in vlado? Tudi ko želimo v občini npr. vzpostaviti industrijsko cono za razvoj podjetništva, smo pri isti težavi, birokratizaciji. Po drugi strani pa je bilo za Magno ekspresno rešeno vse, čeprav je bila pri tem povožena vsa zakonodaja. Nič ni narobe z Magno in novimi delovnimi mesti, narobe je, da se tam, kjer je interes Cerarjeve vlade, lahko zgodi vse takoj, kjer ga ni, pa se nič ne premakne. Zakonodaja, ki naj bi veljala za vse enako, velja za ene bolj, za druge pa manj. Poglejte primer obvoznice Škofljica. Ob tretji A-razvojni osi nismo mogli umestiti obvoznice, saj je ministrica Majcnova rekla, da dokler bo ona ministrica, obvoznice Škofljica ne bo. Čeprav je 13 županov, ki zastopa 150.000 prebivalcev te regije, ves čas zatrjevalo, da obstaja predpis, ki je zapisan v evropski zakonodaji, to je prevlada javnega interesa, in bi pristojno ministrstvo moralo ta postopek sprožiti po uradni dolžnosti. Pa ni hotelo. Če ponovim, zadnja vlada je bila neučinkovita in nesposobna. Svetla izjema sta ministrstvo za infrastrukturo in minister Peter Gašperšič, kjer je bilo za občine več posluha.
Povedati želite, da bi bilo pri črpanju evropskih sredstev in tudi na drugih področjih lahko veliko bolje, če bi imeli učinkovitejšo vlado?
Mislim, da smo izbrali zmagovalca volitev, in to je Slovenska demokratska stranka. Imamo pa žal takšen volilni sistem, da se sedaj poraženec pogovarja za sestavo vlade in bodo vlado sestavile iste stranke, kot so jo sestavljale doslej. Sam sem bil državni sekretar v prvi vladi Janeza Janše leta 2004, zato lahko verodostojno trdim, da so bili tedaj narejeni vsi koraki, da bi Slovenija zaživela bolje. Menim, da so tokrat volivci povedali, da si želijo takšne vlade.
Zoran Dernovšek, znan kot Raketka, je v nedavnem intervjuju dejal, da bosta pritisk ilegalnih migrantov in kriminal sprožila reakcije ljudi, ki jim šibka ali heterogena vlada ne bo mogla slediti. Se strinjate z njim?
Spomnim se prvega vala migrantov, ko je Občina Brežice ostala sama. Njihov župan je bil nemočen. Kamor koli se je obrnil, so mu zapirali vrata, tako da je lokalna skupnost ostala sama. Šele potem so se zbudile državne institucije. Zelo sem zaskrbljen zaradi ilegalnih migrantov.
Celoten intervju si lahko preberete v novi številki tednika Demokracija!
