Kako komentirajo rezultate nedavnih državnozborskih volitev in kakšno vlado bo v prihodnje dobila Slovenija, smo povprašali nekatere vidne politične komentatorje. Objavljamo drugi del.
Uradni izidi volitev, ki so potekale 3. junija, kažejo, da se je v DZ uvrstilo devet strank, relativna zmagovalka pa je stranka SDS. Za SDS je glasovalo 24,92 odstotka volivcev in jo bo v DZ zastopalo 25 poslancev. LMŠ, ki jo je izbralo 12,60 odstotka tistih, ki so glasovali, bo zastopalo 13 poslancev, SD in SMC sta v DZ dobili po deset sedežev; za SD je glasovalo 9,93, za SMC pa 9,75 odstotka udeležencev volitev. Sledita Levica z devetimi poslanci oz. 9,33 odstotka glasov ter NSi s sedmimi poslanci oz. 7,16 odstotka glasov. Po pet sedežev bosta v novem sklicu DZ zasedli Stranka Alenke Bratušek in DeSUS; prvo je podprlo 5,11 odstotka, drugo pa 4,93 odstotka. V DZ se je znova uvrstila SNS, ki je prepričala 4,17 odstotka volivcev in bo imela štiri poslance.
Dr. Jože Možina, zgodovinar in novinar: »Te volitve so lekcija tistim, tudi v pomladnem taboru, tudi v SDS, ki so v preteklih letih ob demoniziranju Janeza Janše zagovarjali njegov umik, v bistvu pa nasedli političnemu spinu medijsko dominantne trde levice, ki se z vsemi sredstvi trudi spraviti Janšo s političnega prizorišča. Seveda zato, ker je SDS z Janšo močna in konkurenčna stranka in realna grožnja globoki državi, levica pa karizmatičnega voditelja, ki bi lahko pariral prvaku SDS, sploh nima. Volilni uspeh SDS je opazen tudi zato, ker so v zadnji fazi volilne kampanje poglavitni mediji, žal tudi javni, prestopili mejo poročanja in se v veliki meri pridružili volilni propagandi po meri oz. za potrebe levice. Tak primer je bilo selektivno, celo perverzno lansiranje teme »sovražnega govora« s strani strank in skupin, ki so prav s sovražnim govorom, z nasiljem in izključevanjem zgodovinsko gledano najbolj dominirale. Medtem so temeljna vprašanja prihodnosti ostala v senci, mnoštvo zmedenih volivcev pa doma. NSi se je relativno dobro znašla, čeprav ji večji preboj ni uspel, medtem ko je bila usoda SLS bolj ali manj zapečatena že takrat, ko se stranka ni bila sposobna povezati z Združeno desnico. Glede na volilni izid so te volitve kaj lahko le prva etapa stabiliziranja slovenskega političnega zemljevida tako, da bodo popravni izpiti mogoči …«
Lenart Rihar, urednik Revije Zaveza: »Demokratična stran se lahko veseli tega, da je obdržala tretjino političnega prostora. V tem ‘veselju’ nedeljske volitve najjasneje potrjujejo katastrofalno tranzicijsko stanje naše države. Naj omenim še tri stvari, ki verjetno ne bodo v središču analiz, kažejo pa rentgensko sliko tega poraza. Velika odgovornost je na vodstvu SLS, da ni zmoglo osnovne pomladne povezljivosti, ki bi njih in še koga spravila v parlament. Primc, ki mu je treba čestitati za viteško držo po fiasku s kandidaturami, bi moral na podlagi dveh bridkih izkušenj na obojih zadnjih volitvah dojeti, da navdušeno delo za dobre stvari ni dovolj in da mora svoje mesto dobiti tudi kakovostna politična tehnologija. Za vodstvo Nove Slovenije pa bi bilo dobrodošlo, če bi se pri svoji politiki končno odreklo perfidnim levičarskim ogledalom, prisluhnilo pa ljudem izhodiščnega Bajukovega duha.«
Tomaž Štih, publicist: »Tudi v tokratnem rezultatu se zrcalijo tri Slovenije: švicarska, sovjetska in teflonska. Zaradi te škodljive delitve že 27 let živimo nekje vmes, med Švico in rájnko Sovjetsko zvezo. SDS je nesporna zmagovalka volitev, z več glasovi kot prvi dve zasledovalki skupaj. Visok rezultat pomeni, da alternative vladi Janeza Janše pravzaprav ni. Izbiramo med njo in med politično nestabilnostjo. Za Slovenijo se zdi optimalna švicarsko-teflonska koalicija. Očitna reformno precej sorodna zveza SDS, SMC, SAB in NSi se zdi politično težko uskladljiva. Je pa to bistveno laže kot brez Levice, ki se je z zahtevo o izstopu iz Nata odločila ostati v opoziciji, sestaviti sovjetsko-teflonsko koalicijo iz petih ali šestih strank, ki ji bo vladal sedmi človek. In bo nujno vključevala bodisi NSi ali pa čisto prave boljševike.«
(Komentarji so bili prvotno objavljeni v reviji Demokracija.)
Več sledi …
