Usoda je hotela, da bodo letošnje parlamentarne volitve skoraj do dneva natančno ob 30. obletnici tako imenovane afere JBTZ, ki je bila sprožena, da ustavi demokratične sile v takratni socialistični državi, hkrati pa so dogodki pomenili eno od prelomnic na poti k samostojni Sloveniji. Slovenija se je tri leta kasneje tudi osamosvojila, a nikoli resnično osvobodila komunističnih spon in jugoslovanske preteklosti, saj če pogledamo, nam danes vladajo tisti, ki so bili proti samostojni in suvereni Sloveniji. Človek bi rekel, da gre za težko razumljiv fenomen. Kako si vi to razlagate?
Fenomen je, ni pa tako težko razumljiv. Posebej ne s te časovne razdalje. Znamenitih besed »Danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan«, ki jih je izgovoril nekdo, ki mu samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija, takrat mnogi niso dojeli. Ljudje, ki so na plebiscitu z ogromno večino glasovali za samostojnost, si najbrž niso mogli predstavljati te sprevrženosti. Vendar so bile te besede neposredna napoved kontinuitete starih sil. Na zunaj in s pomočjo medijev so se zavzemali za demokracijo, v resnici pa so obdržali vse vzvode oblasti.
Toda več kot očitno je, da jim ne gre samo za funkcije.
Ne. Jasno je, da ne gre le za funkcije same po sebi, ampak gre za denar in vse privilegije, ki ga ta prinaša. Temu se stare sile nikoli niso odrekle in še danes se z vsemi sredstvi borijo za ohranitev svojega položaja. Ne ustrašijo se ničesar, ne kraje volitev in zapiranja političnih nasprotnikov ne plenjenja državnega premoženja. Še vedno imajo v rokah institucije in medije, ki jim pomagajo vzdrževati globoko državo. Kako naj si sicer razlagamo, da obstajajo imena in dokazi o kriminalnih poslih, pa nihče, ki pripada pravemu političnemu miljeju, ne odgovarja. To hobotnico, ki duši državo, je treba razgraditi.
Letos bodo osme parlamentarne volitve v zgodovini samostojne Slovenije, od teh so bile troje predčasne. Ampak pustiva to ob strani. Pogled v to nekaj več kot četrtstoletno zgodovino pokaže, da levica takrat, ko je zmagala, nikoli ni zmagala na pošten način. Če začneva leta 1992 z likvidacijo Ivana Krambergerja, nadaljujeva prek afere Depala vas do leta 2008, ko se je kar prek trojih volitev v različnih oblikah vlekla montirana in nastavljena afera Patria. Ali to kaže neizmerno željo tranzicijske levice po oblasti ali njen namen, da dediči komunizma ne izgubijo privilegijev, ki so jih dobili že v nekdanji totalitarni državi? Ali kar oboje hkrati?
Oboje. Oblast pomeni moč in več kot očitno je, da si jo nekateri želijo na vsak način, za vsako ceno in z uporabo vseh sredstev.
S prvimi vladami v samostojni Sloveniji je kljub gradualistični politiki država kolikor toliko napredovala. Če pa pogledamo malo bolj natančno vladanje levih vlad v tem tisočletju, so imele en sam namen: nobena ni želela izvesti reforme, vse so branile obstoječe stanje. Edina vlada, ki je zagrizla v sicer nepriljubljene, a prepotrebne reforme, je bila vaša prva in tudi druga vlada. Česa se boste zdaj najprej lotili, če zmaga SDS in vam uspe oblikovati dovolj trdno koalicijo? Bo to razgraditev klientelističnih omrežij globoke države ali nekatere gospodarske reforme?
Omrežja bodo razpadla, ko bomo uveljavili naš program. Predhodniki so pustili veliko nedokončanih nalog, precej stvari bo treba postaviti na povsem nove temelje. Seveda ni vse samo slabo, zato bomo stvari, ki delujejo dobro, nadaljevali. Dela je veliko in za prihodnjo vlado ne bo 100 dni miru. Prav tako ne bo prostora za učenje, pač pa se bo nemudoma treba prednostno lotiti več področij hkrati. Bojim se, da bo prihodnja vlada imela veliko dela tudi zaradi zaostrenih varnostnih razmer na naši južni meji. Varnost naše države in varnost ter blaginja Slovencev in vseh državljanov Republike Slovenije je naša prednostna skrb. Stranka SDS ima jasen program in jasno vizijo, kako državo vrniti njenim državljanom.
Pred nekaj meseci ste v nekem intervjuju priznali, da ste v zadnjih 25 letih na pomladni strani storili nekaj napak. Med drugim ste omenili vstop nekaterih pomladnih strank v Drnovškove vlade. Tudi SDS, res pa je, da takratna LDS ni bila tako skrajno levičarska in ni nikoli tako prisegala na simbole nekdanje države, kot to danes počno leve politične stranke. Je mogoče, da bi še kdaj sodelovali s kakšno levo stranko? Sprašujem zato, ker je zadnja leta zelo »moderno«, da leve stranke vnaprej razglašajo, da z Janšo nikoli ne bi sodelovale, kaj šele da bi z njim oblikovale vlado.
Slovenska demokratska stranka vedno in povsod postavlja na prvo mesto Slovenijo in njene interese. Prav zato smo vedno delovali povezovalno, nikoli izključevalno. Če je bilo mogoče najti skupni jezik s koalicijskimi partnerji, smo ga našli. Tudi z opozicijo smo v mandatu 2004−2008 zelo dobro sodelovali v okviru tako imenovanega Partnerstva za razvoj.
Če prav razumem, precej nedemokratično od levih političnih strank?
Ideja, ki sloni na povezovanju z namenom izključevanja, ne more nastati v okolju, kjer demokracija resnično deluje. Na volitve gremo zato, da nekoga izvolimo in mu damo v upravljanje državo, ne pa zato, da nekoga ne izvolimo. Levica se vse bolj radikalizira in odmika od sredine, kar postaja problem. Sodelovanje med Jankovićem in Erjavcem v t. i. levem bloku kaže, da Janković išče povezave s tistimi, ki bodo njemu in njegovi družini v prihodnje omogočili odpis milijonskih dolgov. Karl Erjavec pa verjetno v tej obliki sporazuma vidi možnost političnega preživetja. Pravice upokojencsev so več kot očitno na stranskem tiru.
V zvezi s prejšnjim vprašanjem še nekaj. V začetku tedna je v javnost pricurljala vest, da se pred volitvami povezujejo stranke sedanje koalicije, se pravi SMC, SD in DeSUS, in da se jim pridružuje Alenka Bratušek, čeprav so bili še pred dnevi med seboj sprti. Se opravičujem, ampak meni gre ob tem na smeh. Pa vam?
To namero so glede na posmeh v javnosti očitno še malo pustili v predalu. Glede na njihovo porazno vodenje države bi bilo zanje najbolje, da bi na volitvah vsi pozabili, katere stranke so bile nazadnje del koalicije.
V zadnjem mandatu ste bili sicer v opoziciji, a je SDS kljub temu močno zaznamovala sedmi sklic državnega zbora. Govorim o nekaterih vaših predlogih, ki niso bili sprejeti, kot je denimo, da se dopolni ustavni zakon in zavaruje NLB pred hrvaškim plenjenjem zaradi prenesenih deviznih vlog, ter o dveh vaših poslancih (Anžetu Logarju in Jelki Godec), ki sta predsedovala dvema preiskovalnima skupinama. Njune ugotovitve so javnosti razkrile delovanje različnih lobijev in globoke države, ki dobesedno ropa slovenske davkoplačevalce. A vprašal bi vas nekaj drugega. Zdaj se kaže, da je bila komisija, ki jo je vodil poslanec SMC in največji politični konvertit Jani Möderndorfer, ustanovljena izključno za predvolilne namene. Kako naj si namreč razlagamo, da komisije oprana milijarda evrov iranskega denarja sploh ni zanimala, ampak jo je zanimala izključno NKBM, ki jo je levica povezala z vašim domnevno spornim kreditom. Imate tudi vi tak občutek?
Nameni te komisije so bili nam, ki dnevno živimo in spremljamo dogajanje na politični sceni, jasni že ob njeni ustanovitvi. Jani Möderndorfer je s poročilom poskrbel, da je dejstvo, da je globoka država v NLB oprala milijardo evrov, kar je kriminal epohalnih razsežnosti, prikazal samo kot neko malce bolj tvegano poslovanje. Nobenih razlogov ni bilo za ustanovitev te komisije, saj je dogajanje dosledno in do podrobnosti natančno razkrila že preiskovalna komisija, ki jo je vodil Anže Logar.
In posojilo?
Ustvarjanje afere s posojilom, ki je tipična zlepljenka, narejena po že omenjenem Kučanovem načelu »najprej diskreditacija, nato likvidacija, četudi fizična«, omogoča POP TV, kjer je urednica Tjaša Slokar Kos, žena Draga Kosa, ki je bajno služil s čiščenjem kreditnih map v NLB. Verjemite mi, da tukaj ni naključij. Posojilo, ki smo ga povsem transparentno pridobili in objavili, smo tudi vrnili do zadnjega centa, potem ko je Računsko sodišče RS najem kredita zaradi omejitve vsote definiralo kot morebiten prekršek. Dogajanje okoli posojila pa je Möderndorferjeva komisija ob pomoči POP TV ravno pred volitvami napihnila prek vseh proporcev.
Ob tem, da praktično ni bilo novic o dogajanjih v zvezi z bančnim kriminalom.
Res je. Neverjetno, kaj vse se je dogajalo v slovenskih bankah, pa o tem nismo slišali bombastičnih novic ali brali mastnih časopisnih naslovov, niti ni Logar nikoli, ko je razkrival ta bančni kriminal, imel prime-timea na vseh spletnih portalih kot Jani Möderndorfer. Za mainstream medije ta kriminal preprosto ni bil omembe vreden, čemur bi se moral čuditi vsak normalen državljan. Milijonski krediti, pranje denarja, nepotizem: vse to je bilo rezervirano za elito, medtem ko so državljanke in državljani iz svojih nizkih plač in pokojnin plačali zapitke bankirjev. Ti niso v ničemer nosili odgovornosti za svoje slabe bančne odločitve. Še več – slabe bančne prakse so se le nadaljevale in poglabljale, bankirji, ki so slabo opravljali svoj posel, pa so bili nagrajeni z različnimi visokimi funkcijami, tudi v kabinetu predsednika vlade.
Prek NLB se je oprala dobra milijarda evrov iranskega denarja, politična odgovornost je bila ugotovljena, posledic ni bilo. Dogajanje v slovenskih bankah, ki ga je odkrivala Logarjeva komisija, pa zelo plastično prikazuje, kako globoka država deluje, kako se ohranjajo privilegiji, kako poteka kroženje kadrov in kako bankirji popolnoma brez slabe vesti svoja dejanja opravičujejo le z lahkotnim »ne spomnim se«. To je treba spremeniti. Odgovorni za bančno luknjo morajo odgovarjati in v SDS bomo naredili vse, da se to v resnici tudi zgodi.
Prva soočenja so pokazala, da sta glavni temi volitev dve: prva so ilegalni migranti, druga upokojenci. Naj začneva pri slednjih, ki jih je več kot 600 tisoč in so tisti del volilnega telesa, katerega največji delež gre na volišča. Druge stranke upokojencem obljubljajo nemogoče: od najrazličnejših olajšav do pokojnin okoli 1.000 evrov. Kaj pa vi?
Mi ne obljubljamo nemogočega. Upokojencem obljubljamo le to, kar lahko v realnosti tudi uresničnimo, to so dostojne pokojnine in lepa jesen življenja. Če izpostavim le nekaj ukrepov, ki jih nameravamo narediti na pokojninskem področju, potem je to uvedba državne pokojnine, ki bo zagotavljala osnovno varnost vsem upokojencem; zagotovili bomo večjo povezanost med prispevki in pokojninami, kar pomeni, da bodo imeli višje pokojnine tisti, ki bodo vplačali več prispevkov; uveljavili bomo večjo preglednost in pravičnost, med drugim s tem, da bomo iz pokojninske blagajne izločili vse izdatke, ki niso pokojnine iz naslova vplačanih prispevkov. Menimo, da je 40 let dela dovolj za pridobitev osnovnih pravic. Tistim, ki so se upokojili in bi še želeli delati, pa tega ne bomo preprečevali. Predlagali bomo spremembe v delu, ki ureja poklicne pokojnine, ker je sedanjo ureditev povozil čas, prav tako pa tudi spremembe pri prostovoljnem zavarovanju, ki mora postati privlačnejše za individualno varčevanje. Za tiste z najnižjimi pokojninami pa bomo uvedli tudi božičnico ob koncu leta.
Nekateri mediji so v zvezi z upokojenci neuradno poročali, da jim levica po volitvah, če bo vladala, pripravlja neljubo presenečenje. Zaradi pomanjkanja stanovanj za mlade in imigrante naj bi jih upokojencem, ki živijo sami, preprosto vzeli oziroma jih prisilno odkupili po nizki ceni. Ali je po vaši oceni tak scenarij mogoč? Enkrat v zgodovini so namreč to že naredili.
Je in deloma se že dogaja. Ljudje, ki danes težko živijo, ker imajo nizke pokojnine, čeprav so dolga leta pošteno delali in so si ob odpovedovanju bogatim dopustom in potovanjem ter ob skrbi za otroke sami zgradili hiše ali kupili stanovanja, jih morajo danes v zameno za socialno pomoč prepustiti državi. Tistim, ki živijo v najetih stanovanjih ali pa prišlekom, ki bi jih levica na vsak način rada naselila v Slovenijo, tega ni treba. Včasih smo temu rekli nacionalizacija. Danes to poimenujejo solidarnost in uporabljajo podobne lepe besede, ampak bistvo ostaja enako. Tega v Slovenski demokratski stranki ne bomo dopustili. Najprej bomo poskrbeli za naše državljane, šele nato za druge.
Druga predvolilna tema pa so ilegalni imigranti, zaradi česar s strani levice že dežujejo očitki o rasizmu, fašizmu, ksenofobiji. Ampak pustiva to, saj so ti termini zaradi levičarske inflatorne uporabe že povsem izgubili pravi pomen. Od kod preži glavna nevarnost nenadzorovanih in ilegalnih migracij v Slovenijo?
V zadnjih dneh je Evropska komisija objavila poročilo o stanju glede migracij, v katerem ugotavlja, da razmere ostajo nestabilne zaradi nenehnega migracijskega pritiska. Še posebej opozarja, da je treba okrepiti varnost na zunanjih mejah in izboljšati proces vračanja migrantov. Naši mediji so to poročilo interpretirali povsem napačno ali pa so se zavestno izognili pravemu poudarku. S tem so zavajali slovensko javnost.
Medtem pa ilegalni migranti skoraj neopazno in brez večjega medijskega pompa prihajajo v Slovenijo.
V zadnjem mesecu lahko tudi sami opazimo vse več ilegalnih prehodov naše južne meje, kar potrjuje, da se balkanska migrantska pot znova odpira. Razlika med migracijami leta 2015 in danes pa je v tem, da mnogi ilegalni migranti zaradi preblage azilne politike kot ciljno državo omenjajo Slovenijo. Dejstvo je, da je dotok migrantov stalen, čeprav v tem trenutku ni tako množičen, kot je bil leta 2015. Pred tremi leti so imeli migranti za cilj Nemčijo, danes pa ni več tako. Takrat je Slovenija organizirala prevoz migrantov čez državo, tokrat so avstrijske meje zaprte.
Že pred tremi leti je bilo jasno, da so zunanje meje Evropske unije nezavarovane in da je bila Evropa na množičen prihod migrantov nepripravljena. Nepripravljena pa je bila tudi Slovenija, ki jo je vodila vlada Mira Cerarja. Danes je prvotni cilj migrantov oz. prebežnikov vstopiti v EU. Sedaj, ko so se že skorajda vse države EU začele zavedati pomena in pasti, ki jih tako množične migracije prinašajo za narodno identiteto, Slovenija še vedno spi kot Trnuljčica in se na spremenjene razmere ne odziva. Najmanj, kar potrebujemo, je strožja azilna politika in zahteva po zavarovanju zunanjih evropskih meja pa tudi zavarovanje naših meja, bodisi z dodatnimi ograjami bodisi z več pripadniki policije in vojske na južni meji.
Človek se nikakor ne more znebiti občutka, da je Slovenija v veliki krizi vrednot, saj je levici uspelo razvrednotiti skoraj vse, kar je Slovencem kot narodu vredno in sveto: od družine do ljubezni do domovine. Tudi indoktrinacija v šolskem sistemu je huda. V zadnjem govoru na konvenciji ste dejali, da vidite Slovenijo v drugačni in boljši luči, da vidite Slovenijo, v kateri bo vsak, ki jo čuti, brez težav prepoznal svojo domovino. Vprašal bom takole: ali je glede na moralni razkroj družbe in izprijenost levice, ki ljudi posiljuje s svojim kulturnim marksizmom, še mogoče popraviti škodo, ki so jo povzročili? Je še mogoče, da vzpostavimo Slovenijo, za katero smo se borili v osamosvojitveni vojni?
Škoda, ki je bila povzročena, je velika, a ni nepopravljiva. Usmeriti se moramo v dejanske težave in jih začeti reševati. Za to pa potrebujemo močno desnosredinsko vlado. Slovenci smo inteligenten narod, zato verjamem, da je že vsem jasno, kam sta nas leva oblast in globoka država pripeljali. Vse resnične afere so bile mnogokrat razkrinkane, a nikoli sankcionirane, glavni interes pa je bil ohranjane stanja, kjer lobiji in omrežja lahko še naprej mirno plenijo po družbenih podsistemih.
Človek bi dejal, da se nadaljuje ribarjenje v kalnem.
V zdravstvu vlada kaos, čakalne dobe so neracionalno dolge. Nesprejemljivo je, da ljudje umirajo, ker zaradi čakalnih vrst ne pridejo pravočasno na vrsto za pregled. Pravosodni organi sodijo po krivici in že dolgo ne več po pravičnosti. Kmetje so dodatno finančno obremenjeni, birokracija in administracija sta se razrasli čez vse mere. Imamo več kot 20.000 zakonov, pravilnikov, ukrepov, ki dušijo podjetnike, občanke in občane. Višajo se davki, uvajajo se nepotrebne registracije mopedov, državljane bremenijo z ukrepi, ki ne služijo drugemu kot temu, da bogatijo redki posamezniki, povezani z oblastjo.
Sedanja koalicija je stala križem rok.
Da. Vse to je koalicija sicer dolgo časa skušala pomesti pod preprogo in skriti pod krinko ugodnih gospodarskih rezultatov, vendar so ti dejansko posledica dobrih gospodarskih razmer v evropskem in svetovnem okolju, kamor naše gospodarstvo izvaža. Miro Cerar si rezultate lasti kot svoje, a kot rečeno, mislim, da so ljudje z osnovnim ekonomskim znanjem tudi to prevaro spregledali.
Ljudje seveda niso več naivni.
Ko hodim med ljudmi, občutim, da se je končno spet začela prebujati slovenska pomlad. Vse bolj se krepijo temeljne vrednote, ki so nas kot državo postavile na zemljevid sveta. Verjamem, da bo ta pomlad 3. junija vzcvetela in da bo setev, ki smo jo zasejali v času plebiscita, bogato obrodila.
