ZDA bodo v ponedeljek slovesno odprle svoje veleposlaništvo v Jeruzalemu. Za selitev ambasade iz Tel Aviva v Jeruzalem se je 6. decembra lani odločil predsednik Donald Trump, ko je Jeruzalem priznal kot prestolnico Izraela. Veleposlaništvo bo sprva nameščeno v prostorih dosedanjega konzulata v soseski Arnona.
Trumpova odločitev je navdušila Izraelce, ki po njem poimenujejo ulice in parke, jeruzalemski župan Nir Barkat pa je napovedal, da bodo po Trumpu poimenovali tudi krožišče blizu novega veleposlaništva.
Trumpa sicer na otvoritev veleposlaništva ne bo, bo pa zbrane nagovoril prek video povezave. V Jeruzalem pa bo poslal visoko delegacijo, v kateri bodo namestnik državnega sekretarja John Sullivan, minister za finance Steven Mnuchin, Trumpova hči Ivanka in njen soprog Jared Kushner. Slovesnosti naj bi se udeležilo okrog 700 ljudi, večinoma Američanov, med njimi kongresnikov in drugih, ki čutijo posebno vez z Izraelom.
Otvoritev bo predvsem simbolična, saj se bo poleg veleposlanika Davida Friedmana tja iz Tel Aviva sprva preselilo manj kot deset diplomatov. Za potrebe selitve so na poslopje konzulata pribili novo tablo z oznako, da gre za veleposlaništvo, in opravili nekaj manjših gradbenih del.
V ameriškem veleposlaništvu v Izraelu je zaposlenih 850 ljudi in ZDA bodo v Jeruzalemu potrebovale precej večje poslopje, a ga ne bo še nekaj let in tudi ni jasno, kje bo nova lokacija.
Selitev je simbolična tudi zato, ker bo otvoritev 14. maja, na dan izraelske državnosti. To je le dan pred 15. majem, ki ga Palestinci obeležujejo kot dan žalovanja zaradi ustanovitve Izraela.
“Tisti, ki se bodo udeležili slovesnosti, bodo poslali zlovešče sporočilo. Sporočilo, ki vzpodbuja brezobzirno kršitev mednarodnega prava in neodtujljivih pravic palestinskega ljudstva,” je pred slovesnostjo sporočil palestinski diplomat Saeb Erekat.
ZDA so pred Trumpom vodile povsem drugačno politiko, ki jim je omogočala vlogo kolikor toliko kredibilnega posrednika pri iskanju miru med Izraelci in Palestinci. Spoštovale so mednarodno soglasje, da se status Jeruzalema določi v pogajanjih med sprtima stranema in da ne bo enostranskih potez, kakršna je selitev veleposlaništva.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je večkrat ponovil, da nasprotuje enostranski potezi ZDA, vendar hkrati spoštuje suverene pravice držav članic ZN.
Generalna skupščina ZN je Trumpovo potezo zavrnila z resolucijo, Palestinci pa napovedujejo veliko ofenzivo tožb pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC) in drugimi mednarodnimi telesi. Prav gotovo ne bo manjkalo niti protestov.
Proti selitvi veleposlaništva ZDA v njihovo sosesko se je izreklo celo nekaj Izraelcev, ki so vložili tožbo proti državi, ker se bojijo, da bo poslopje postalo strelovod za nasilje, predvidena visoka varnostna ograja pa jim bo uničila razgled. Izraelska sodišča so jih zavrnila, v Arnoni pa so že postavljeni kažipoti z napisi v hebrejščini, arabščini in angleščini, ki kažejo v smer veleposlaništva.
Večina drugih držav se (še) ni odločila slediti ameriškemu zgledu. Izjemi sta Gvatemala in Paragvaj. Srednjeameriška država napoveduje otvoritev svojega veleposlaništva v Jeruzalemu za 16. maj, južnoameriška pa do konca meseca.
